"Zaradi Poligona sem dobil priložnost, da postavim proizvodnjo lesenih fotoaparatov Ondu, da trenutno to delam za lesena jajca za sproščanje ZenEgg (še en projekt, ki je dobil finančno podporo iz tujine op. a .)," pove 31-letni strojnik Nejc Matjaž, eden izmed približno sto mladih, ki trenutno redno delajo v Kreativnem centru Poligon. "Ko enkrat tako dobiš možnost, da nekaj narediš, se širi glas in ljudje ti začnejo nuditi drugo delo."
Poligon pa ne pomaga samo tistim, ki so še na začetku svoje karierne poti. 37-letna Meta Wraber je že priznana umetnica, zadnja dva meseca je v kreativnem centru na Tobačni 5 v Ljubljani od ranega jutra do poznega večera, ker si ga je izbrala za prostor, kjer slika za svojo prvo samostojno razstavo, ki jo bo imela konec meseca v Kinu Šiška. "Pred tem sem delala doma in sem se že navadila, da sem zaradi narave svojega dela obsojena na to, da večino časa preživim med njegovimi štirimi stenami. Ustvarjanje v Poligonu pa mi je všeč, ker spoznaš veliko ljudi in lahko vedno koga povabiš na kavo ter tako dobiš odziv na svoje delo. Med pogovorom lahko tudi razviješ skupne ideje, lahko te kdo povabi k svojemu projektu oziroma ti hitreje najdeš sodelavca za svojega. Ko sem jeseni ustvarjala svoj koledar, sem recimo rabila nekoga, ki bi mi napisal besedilo. Če bi bila že takrat v Poligonu, bi ga zagotovo hitreje našla."
Kako lahko coworking prostori, ki jih je v drugih evropskih prestolnicah cel kup, pri nas pa bomo morda izgubili še tega enega, pomagajo tako posameznikom kot celi družbi, nam je, ko smo bili pred letom dni na njegovem odprtju, TAKOLE razložil Luka Piškorič, eden izmed treh ustanoviteljev:
| Ljudje v coworking prostoru delajo neodvisno, vendar je ključno, da se lahko med seboj povezujejo. Čar coworking prostorov je ravno, da lahko, ko tega sploh ne pričakuješ, nekdo pride do tebe in ti ponudi novo priložnost. Raziskava iz Berlina je pokazala, da – ne le da se ljudje zaradi coworkinga počutijo manj izolirane – dejansko se jim povečajo prihodki. Glavnina coworking skupnosti je pri nas stara med 25 in 30, kar je generacija, ki se trenutno nima kje zaposliti. Kje lahko recimo danes dobi službo industrijski oblikovalec? Z norveškim prijateljem sem govoril, kako je pri njih ravno obratno. Medtem ko je pri nas veliko freelancerjev, ki ne dobijo dela, na Norveškem freelancerjev ni, vsi imajo službo. In vse storitve so zelo drage. Zato sva se pogovarjala, da bi njihovi start-upi lahko začeli prihajati k nam in delati z našimi kreativci. Tako si bodo lahko sploh privoščili, da delajo s sposobnimi ljudmi. Tudi v današnjem času krize obstaja veliko priložnosti – od socialnega podjetništva do crowdfundinga, ampak vse te stvari zahtevajo skupnost. Ne moreš jih delati sam. Prednost coworkinga je ravno to, da lahko čez noč sestaviš tim in se nečesa lotiš. Spremenjene ekonomske razmere ljudi silijo tudi v to, da si stvari delijo. Tu imamo recimo 3D tiskalnik, ki si ga vsak posameznik sam ne bi mogel privoščiti. Glede na to, da freelancerji nimajo nobene socialne varnosti, pa je prednost tega, da so del skupnosti, tudi, da jih lahko nekdo nadomešča, če zbolijo ali gredo na dopust. |
Komentarji (13)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV