Pred kratkim je bil Socialni teden, katerega rdeča nit je tokrat bilo vprašanje 'preživeti ali zaživeti'. Ali je dovolj, da se venomer borimo za denar – pravzaprav za osnovne dobrine, torej preživetje ali bi morali več pozornosti posvečati temu, da zares zaživimo tako, da smo izpolnjeni. Pa sem se osredotočil na prvo, torej na 'preživeti'. Predvsem, kakšna sredstva se za to potrebujejo. Ugotovil sem, da Svetovna banka prag skrajne revščine definira kot situacijo, ko ima človek na dan na voljo manj kot 0,96€. Ker so na tej lestvici praviloma države, ki so zelo slabo razvite, z malo infrastrukture, menim, da gre večina tega zneska za hrano. Torej sem se, čeprav seveda vem, da je tam hrana občutno cenejša kot pri nas, odločil preveriti, kaj ta vsota, če bi jo namenil izključno hrani, pomeni v praksi. Je to zelo malo? Mogoče celo precej in ni izziv?
Pa vam je že uspelo na dan za hrano porabiti manj kot evro?
Trenutno je povprečje 1,07€. Na začetku je bila težava, ker sem čez dan najprej jedel, vse zapisoval in šele zvečer naredil izračun. In je seveda hitro šlo čez evro. Zdaj računam vnaprej.
Kakšno hrano pa ta evro omogoča?
Seveda je jasno, da se z enim evrom na dan da preživeti, glede na to, da pač obstaja možnost 'kruh in voda, pa malo makaronov' … Dva meseca bi tudi tako brez težav preživel. Mogoče bi res malo shujšal, morda bi mi na dolgi rok izpadel kakšen zob, a preživeti bi se dalo. Vendar to ni moj cilj. Zadal sem si, da bom v teh dveh mesecih, kolikor bo trajal projekt, jedel dovolj in pravilno, torej bo hrana zajemala vse potrebne skupine živil. Najprej mi je seveda postalo jasno, da je po eni strani en evro relativno malo – ena šestina pice. Po tej logiki, bi morala ena pica človeka nahraniti za šest dni, pa to jasno, ne gre! Če pa gremo na raven osnovnih živil – moka, kruh in tako naprej, pa je slika že drugačna …
Koliko pa ste za hrano na dan porabili pred začetkom projekta?
Izračun pravi, da od 5-6 evrov. Kar načeloma ni veliko, je pa daleč od enega evra.
Kako so se na projekt odzvali družina, prijatelji?
Sodeluje žena, tako da mi kdaj speče kruh, ampak so bili hitro komentarji, da je žena zastonj delovna sila (smeh). Tako da me je zdaj naučila, da kruh spečem sam. Sicer pa sem si ob začetku projekta postavil nekaj pravil in prvo je, da 'ne težim družini'. Jaz svojo hrano stehtam, nekatere jedi pripravim zase, oni pa normalno jedo.
Zaradi dela sicer večkrat potujem, takrat, ker seveda ne morem potovati s tehtnico in na dogodke, kjer je organizirana hrana, nositi svoje hrane, projekt prekinem, velja pa pravilo, da se ne nažiram.
Morda je videti kot da grem proti vegetarijanstvu, ampak nisem vegetarijanec, niti si ne želim biti. Sem pa ugotovil, da so v primerjavi s proteini živalskega izvora, proteini rastlinskega izvora zares cenejši in sem začel razmišljati, kje se jih še najde. V oreščkih, v fižolu, čičeriki, v soji, ki me sicer ne veseli, ker je genetsko spremenjena … Še vedno jem meso, ampak manj. Prej je bil zrezek težak okoli 300 g, zdaj je 90 g. Hrana je zdrava, kar mi povedo tudi tisti, ki gledajo moje jedilnike. Tudi tako malo procesirane hrane še v bistvu nisem jedel. Prej sem na primer kupoval jogurte in s tem užival še vsa barvila, arome in podobno. Zdaj doma kisam mleko, koščkov sadja pa ne pogrešam, ker jih v jogurtu v resnici tako ali tako ni veliko. Najcenejši jogurt stane okoli 29 centov, jaz pa še malo večjo količino mleka s kmetije skisam za 18 centov.
Ste pa nekoliko shujšali …
Kar se tiče kalorij, sem izračunal, da bi na dan potreboval okoli 2500 kilokalorij in toliko jih tudi pojem. Očitno sem se uštel pri tem, da je moje življenje bolj aktivno kot sem najprej mislil. Trikrat na teden tečem, šel sem v hribe, na sestanke ponavadi prikolesarim … Izgubil sem 2,7 kg, zato bom malce povečal vnos hrane.
Ima odločitev za projekt kaj opraviti s tem, da ste varčen človek?
Jaz bi za začetek ločil med varčnostjo, skopuštvom, revščino in preprostostjo. Jaz nisem reven, sem se pa zavestno odločil za koncept prostovoljne preprostosti. Z mojega vidika torej ne 'škrtarim', si ne trgam od ust in ne skušam na ta način doseči, da bi mi konec meseca na računu ostalo več denarja. Cilj je ugotoviti, koliko denarja se potrebuje za zadostitev fizioloških in tudi drugih potreb po hrani, seveda v kontekstu zdravega prehranjevanja in kje je presežena meja kjer gre vse skupaj v pretiravanje, prenažiranje.
Tudi ne varčujete tako, da bi kupovali najcenejša živila ...
Verjamem, da bi se dalo z izkoriščanjem vseh akcij in kuponov v diskontih prehranjevati še ceneje. Čeprav mi eni že zdaj očitajo, da kupujem poceni živila. Moka je na primer v Mercatorju 39, v Hoferju pa 29 centov. A samo na podlagi cene težko rečem, katera je boljša! Certifikatom ne verjamem, nimam pa orodij s katerimi bi moko analiziral, da bi lahko zagotovo rekel, katera je boljša. Marsikdo mi tudi reče, 'pojdi kupiti eko moko, pa boš potem videl ceno in stroške'. Ampak jaz ne vem, ali bo res vse tako zelo eko. Tam mi bodo mahali z nekim listkom, ampak to ni še nobena garancija. Raje grem k kmetu, pa tam vidim, kako dela.
Vseh živil pa ne kupujete ...
Imam 25 m2 velik vrt, ki sem ga na začetku jeseni zalotil v bolj žalostnem stanju. Tam je bilo nekaj pora, solate, paprike, fižola … Skratka, če bi se potrudil, bi lahko bilo mnogo več! Pa se mi doslej preprosto niti ni ljubilo! Resnica pa je, da bi ga lahko zares dobro posejal in še nekoliko povečal. Seveda pa hrana z vrta pomeni, da se poraba denarja zniža in zavedam se, da vsi nimajo vrta. Prav zato tehtam tudi hrano, ki jo prinesem z vrta ali naberem – da lahko nekdo v bloku primerja, koliko bi pa on odštel na dan za enak jedilnik, če bi prav vse kupil.
Kar nekaj hrane pa naberete tudi v naravi.
Dober primer je kostanj, ki ga imam v okolici hiše ogromno, pa nikdar nisem vedel, da je tako dobro živilo, da ga priporočajo celo bolnikom. Je vir škroba, vsebuje celo nekaj beljakovin, enako kot moka, ki pa ga niso z ničemer škropili. Bog ve, kaj vse so počeli s pšenico!
Razliko med denarjem, ki ga boste porabili za hrano zdaj in ki bi ga porabili sicer, pa boste dali v dobrodelne namene …
Res je, in sicer Pedru Opeki, misijonarju na Madagaskarju, ker mi je všeč njegov način humanitarnega dela. On ljudi 'potegne' s smetišč, s čimer jim povrne temeljno človekovo dostojanstvo, potem jih najprej najbrž konkretno nahrani, potem jih pa ne 'crklja', ne tako kot kakšne druge organizacije, ki v revne države venomer pošiljajo hrano, zdravila in oblačila. S tem, ko ljudi crkljamo na tak način, jih namreč kvečjemu učimo, da bo hrana od nekod že prišla, zato se sami ne trudijo. Pri njem pa si morajo stanovanje sami zgraditi in ga potem z delom odplačevati, s čimer se spreminjajo vzorci razmišljanja. Nekoč sem ga osebno srečal in verjamem, da bo šel denar v prave roke. Gre pa za projekt 'Obrok riža na dan - vsak dan'. On bo s petimi evri kupil 10 kg riža, Do konca projekta pa se bo nabralo za več kot tono riža …
So tudi drugi povabljeni k sodelovanju v projektu?
Bom zelo vesel, lahko se mi pridružijo tudi samo pri dobrodelnem delu. En bloger se mi je že pridružil in prispeval 20 evrov, marsikdo pa pokomentira moj blog v smislu, da zdaj bolj razmišlja ob nakupovanju.
Torej ljudje začenjajo razmišljati, kaj v resnici potrebujejo …
Načeloma si vsi predstavljamo, kaj je skrajna revščina in kaj skrajni luksuz, in nobena skrajnost ni dobra. Na nas samih pa je, da si sami nekako uravnotežimo življenje, da smo odgovorni do generacij, ki zdaj živijo in do tistih, ki šele prihajajo. Projekt je sicer skoncentriran na hrano, velja pa tudi za druga področja, za energijo … vemo, da so stvari, ki jih že primanjkuje!
Komentarji (35)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV