Spletni goljufi stalno razmišljajo, kako bi prišli do zasebnih in bančnih podatkov nič hudega slutečih uporabnikov. Najpogosteje pošiljajo lažno spletno pošto, ki je na prvi pogled videti, kot bi jo poslali z banke. V njej so povezave, ki vodijo na lažne bančne spletne strani, na njih pa jih "banke" pozivajo, naj zaradi takšnih ali drugačnih razlogov vpišejo svoje podatke. Z vpisovanjem prevarantom na pladnju dostavijo vse kar potrebujejo za praznjenje bančnih računov in nadaljnje prevare.

Nasedla jim je tudi 59-letna Britanka Vivian Gabb, ki so ji ukradli okoli 70.000 evrov življenjskih prihrankov, s katerimi je želela kupiti hišo. Njen denar je pristal na računu neznanca ali neznancev in verjetno ga nikoli več ne bo videla. Najprej so vdrli v njeno spletno pošto in spremljali komunikacijo z odvetnikom, ki ga je najela za nakup hiše. Nekega dne je prejela elektronsko pošto, ki naj bi jo poslal njen odvetnik. V sporočilu je pisalo, da je spremenil banko in poslal ji je novo številko računa za nakazilo kupnine. A pošte ni poslal njen odvetnik, temveč goljufi. 

Vivian ni posumila na prevaro in je nakazala 70.000 evrov. Banko je poklicala šele, ko je postalo jasno, da njen odvetnik ni dobil denarja. Takrat je spoznala, da je bila žrtev prevarantov, lažni račun pa je bil že zaprt. Čeprav je prosila pomoč bank, je po njenih trditvah naletela na zaprta vrata. V banki, kjer je bil račun, se otepajo odgovornosti, na banki, kamor so prenakazali njen denar, molčijo zaradi zaščite osebnih podatkov, pravi. Za pomoč je prosila tudi policijo, vendar je malo verjetno, da bo še kdaj videla svoj denar.