Švicarska banka UBS je nedavno že pripravila zaskrbljujočo študijo o morebitnem propadu evra z naslovom 'Propad evra – posledice,' v kateri ugotavljajo, da pod trenutno strukturo in trenutnimi člani evro ne deluje. Po njihovem mnenju se mora ali spremeniti trenutna struktura evroobmočja ali pa trenutno članstvo v skupni evropski valuti. Ob trenutnih negotovih razmerah na evroobmočju in strahu pred morebitnim propadom evra ter celo bankrotu države, se vse več ljudi sprašuje, kaj se bo zgodilo z njihovimi prihranki oziroma posojili, če se evro sesuje. Pri slovenskih bankah in finančnih strokovnjakih smo preverili, kaj bi pomenil propad evra za varčevalce in posojilojemalce, v katerih valutah bi se trenutno najbolj splačalo varčevati in kako naj se zavarujemo pred propadom skupne valute?

Kaj bi konec evra pomenil za varčevalce in kaj za kreditojemalce?

''Bankrot države nima neposredne povezave s kreditom, ki je najet pri banki. Kreditojemalec bi tudi v tem primeru moral skladno z amortizacijskim načrtom poplačati kredit. V kontekstu propada evra je odgovor kompleksnejši,'' pravijo v NKBM in pojasnjujejo, da je Slovenija že dvakrat uspešno zamenjala valuto: ''Ocenjujemo pa, da bi vsekakor bilo, tako kot dvakrat poprej, poskrbljeno za nadzorovano in urejeno zamenjavo valute, v okviru katere bi bila zakonsko urejena tudi zamenjava obrestnih in valutnih klavzul v depozitnih in kreditnih poslih. V obeh navedenih zgodovinskih primerih je zamenjava potekala na način, ki je učinkovito preprečil špekulativna ravnanja in škodo varčevalcem in kreditojemalcem.''

Po mnenju upravitelja skladov pri KD Primoža Cencelja pa ni kreditojemalec tisti, ki bi zmagal v zamenjavi valut.

Sprejeti tveganje varčevanja v evrih ali kateri drugi valuti

Zaradi negotovega evra nekateri varčevalci razmišljajo o varčevanju v kateri drugi svetovni valuti, ki bi bilo tudi bolj donosno kot varčevanje v evrih. Pri banki Unicredit pojasnjujejo, da vsako varčevanje v tuji valuti pomeni valutno tveganje: ''Čeprav varčevalec varčuje v valuti, ki ima višjo obrestno mero kot evro, zaradi izgube vrednosti tuje valute lahko poveča finančno izgubo. Najvarneje je, da se komitenti zadolžujejo in varčujejo v domači valuti, v kateri tudi prejemajo dohodke.'' Po njihovih besedah ima zdaj visoko obrestno mero avstralski dolar (pet odstotkov), ki pa je v zadnjem obdobju podvržen velikim valutnim nihanjem. Omenjajo tudi srbski dinar, pri katerem je obrestna mera več kot 10 odstotkov, vendar z vezavo v tej valuti poleg tečajnega tveganja varčevalci sprejemajo še veliko deželno tveganje.

''Pri varčevanju v tuji valuti je smiselno, da razmislimo predvsem o tečaju, po katerem bo izvedena zamenjava v domačo valuto, ko bomo želeli privarčevana sredstva uporabiti,'' opozarjajo pri NKBM. Po njihovem mnenju analiza donosnosti varčevanja v drugih valutah pomeni špekulacijo z nenapovedljivim izidom, ki ni odvisna le od obrestnih mer, ampak tudi od medvalutnih tečajnih razmerij, ki lahko končen rezultat zasukajo v katero koli smer. ''Volatilnost valutnih tečajev je posebej velika v negotovih razmerah,'' še opozarjajo.

Tečaj EURUSD v letu 2011

Analitiki banke Unicredit napovedujejo, da naj bi se na primer razmerje med evrom in dolarjem od konca tega leta do tretjega četrtletja 2012 povečalo s predvidenih 1,46 na 1,52, razmerje med evrom in frankom pa v istem obdobju z 1,26 na 1,32. Velik vpliv na tečaj evra bosta imela razplet dolžniške krize v Evropi in rešitev težav v Grčiji, Italiji in Španiji. Če bo razplet pozitiven, pričakujejo krepitev evra tako glede na dolar kot tudi frank, ki je ta hip zaradi posegov švicarske centralne banke 'zaklenjen' na ravni 1,22. Glavni vpliv na gibanje obrestnih mer imata gospodarska rast in inflacija; medtem ko majhna gospodarska rast znižuje obrestne mere, jih inflacijske težnje potiskajo navzgor.

Najvišja obrestna mera je ta hip pri varčevanju v evrih, najnižja pa pri varčevanju v švicarskih frankih, ki je do šestih mesecev celo negativna. Opozarjajo pa še, da razlik v donosnosti nikakor ne morejo izmeriti vnaprej, saj je treba upoštevati še tečajno razliko, ki nastane na koncu vezave. Ta pa je lahko tudi do desetkrat večja, kot je na primer trenutna (v začetku oktobra) obrestna razlika med vezavo v evrih ali frankih, ki je približno 1,5-odstotne točke.

Tečaj EURCHF v letu 2011

Kaj so v tem trenutku varne naložbe?

Po besedah Primoža Cencelja iz KD Skladov so varne naložbe tiste, katere vrednost bistveno ne niha in meni, da bodo z njimi ohranili kupno moč. ''Tako bi izpostavil bančne depozite, državne menice, v končni fazi tudi zemlja. Je pa res, da v tem trenutku vlada v svetu precejšna negotovost, saj se sprašujemo že o trdnosti finančnega sistema, valut itd. Tako tudi »varne naložbe« niso za vsakega posameznika enake. Vsak investitor ima namreč drugačne želje, časovni okvir in cilje ter drugačno dojemanje tveganja. Pomembno je zato analizirati. Na podlagi analize vseh omenjenih parametrov ter celotnega portfelja se lahko oblikuje skupek priporočil in ciljno investira premoženje. Včasih je tudi na videz »divja naložba« lahko varna naložba. Če pa gledamo, kje se skriva največ donosa na enoto tveganja, bi to bile lahko naložbe v delnice, saj so na zgodovinsko izjemno nizkih nivojih in empirično dokazano dober inflacijski ščit. Seveda pa lahko pričakujemo večje nihanje,'' še pravi Cencelj.

Kako naj se zavarujemo pred morebitnim propadom evra?

Analitiki švicarske banke UBS so v svoji nedavni raziskavi o posledicah razpada evra zapisali, da je edini način, s katerim se lahko zavarujemo pred morebitnim propadom evra, da v svoji lasti nimamo nobenega premoženja v evrih. Ugotavljajo, da bo podaljševanje pogovorov o rešitvi evropske dožniške krize brez pravih odgovorov še naprej vnašalo negotovost na trge, kar lahko prepriča veliko Evropejcev, da svoje prihranke namenijo nakupu zlata kot ohranjevalcu vrednosti.

Spremljajte nas na Facebooku!