Slovenci sicer iz lastnega žepa, najraje plačujemo zobozdravnikom, denarnico pa smo pripravljeni odpreti še za ambulantni pregled, rentgen in druge diagnostične preiskave ter za laboratorijske preiskave. Cena teh storitev se giblje od nekaj 10 do več 100 evrov. Le redko kdo pa je pripravljen plačati več tisoč evrov za operacijo.

Nasprotniki zasebnega zdravstva opozarjajo tudi na dejstvo, da v zdravstvu ne veljajo splošne tržne zakonitosti, tako na primer večje število zasebnikov ne prinaša nižjih cen, ampak kvečjemu še višje, saj je bolnikov, ki želijo hitro obravnavo vse več, zdravnikom se tako s konkurenčnimi cenami zanje ni treba ravno boriti. Zdravniki cene oblikujejo sami, priporočene so le najnižje. Marsikdo zato presenečen ugotovi, da se od enega pa do drugega konca Slovenije precej razlikujejo tudi cene zasebnih zdravstvenih storitev.

Prvi obisk pri zasebnem zdravniku specialistu vas večinoma stane od 30 do 100 evrov, prednjačijo cene pri kardiologih, psihiatri zahtevajo od 60 do 100 evrov. Cene ultrazvočnih preiskav se gibljejo od 40 do 120 evrov, mamografija dojk od 30 do 80 evrov.

V marsikateri izmed zasebnih ustanov in ordinacij vas bodo obravnavali zdravniki, ki sicer delajo v javnem zdravstvu, le da jih boste v zameno za gotovino videli nekaj prej. Na lastne stroške si med drugim lahko privoščite tudi operacijo sive mrene in hemoroidov, oba posega staneta okoli 1000 evrov, operacija kile od 1000 do 2000 evrov, klasična in laserska operacija krčnih žil pa od 1300 do 2000 evrov.

Še nekaj več, od 2500-3000 evrov pa je potrebno odšteti za pregled celotnega telesa. Je pa zares temeljit. Vendar velja, da naj gre za še tako kakovostne storitve, za povprečni žep marsikaterega Slovenca so občutno predrage. Še posebej po tem, ko pogleda na cenik kakšne sosednje države. Dober primer je magnetna resonanca, za katero je pri nas treba odšteti okoli 400 evrov, nekaj čez italijansko mejo v Trstu, pa se cena začne pri nekaj manj kot 200 evrih.

Na zdravstveni izlet ali dopust v tujino

Tudi okulisti cene ne znižujejo. Samo posvet brez izvida stane okoli 30 evrov, pregled pred lasersko odstranitvijo dioptrije okoli 100 evrov. Laserska operacija dioptrije enega očesa vas bo nato olajšala za okoli 1300 evrov, skupaj torej 2600 evrov za sam poseg. Pa cene v tujini? V Nemčiji boste za poseg 'lasik' za obe očesi odšteli od 3000 do 4800 evrov, zato Nemčija bolj kot zdravstveni raj za domače paciente in paciente iz vzhodne Evrope, postaja raj za bogate ruske tajkune, ki menda naravnost obožujejo nemške zdravnike, občutno nižje pa so cene na Slovaškem, kjer poseg stane 1500 evrov, na Češkem, kjer je potrebno plačati od 1300 do 1800 evrov in v Turčiji, ki se vse bolj profilira kot država zdravstvenega turizma. Cena posega se tam začne pri 1000 evrih, podobno vsoto boste odšteli v Bosni. Za poseg 'laseg' pa boste v Nemčiji odšteli od 3200 do 4400 evrov, na Češkem in na Slovaškem 1500 in v Turčiji okoli 1600 evrov.

Težav s predragim zdravstvom pa nimamo le Slovenci, ampak precejšen del razvitega sveta. Nov modni hit je tako zdravstveni turizem, kjer vas v sklopu dopusta za relativno sprejemljivo ceno 'obdelajo' še zdravniki. Kot države zdravstvenega turizma se uveljavljajo predvsem države v razvoju, ki v tem vidijo svoj razvojni potencial. Zdravniki do usposobljeni po zahtevanih standardih, kljub temu pa previdnost ni nikoli odveč. Kot destinacije zdravstvenega turizma se sicer največ omenjajo Kuba, Brazilija, Argentina, Kostarika, Latvija, Turčija, Malezija, Tajska, Indija, Jordanija, Južnoafriška republika, Izrael, Bolgarija in v naši neposredni soseščini – Madžarska. Cene so mamljive. Za zobne proteze v Bolgariji na primer zahtevajo okoli 800 evrov. V primerjavi z 2000 do 4000 evri, kakršne so cene v večini drugih evropskih držav, je strošek skoraj zanemarljiv.

Na Tajsko se namesto na počitnice na leto odpravi več kot 1,5 milijonov ljudi, ki tam pustijo okoli 700 milijonov evrov. Rast medicinskega turizma v vzhodnoevropskih članicah Evropske unije ne na letni ravni okoli 20%. Nemci, ki imajo sicer dokaj drage zdravstvene storitve, so tako izračunali, da lahko bolniki s hujšimi boleznimi, ki se odpravijo na zdravljenje v Bolgarijo, prihranijo tudi do 20 tisoč evrov.

Zanimiva je tudi primerjava cen izven Evrope. Srčni bypass stane v ZDA okoli 145 000 evrov, v Mehiki 17 000, na Kostariki 14 000, v Indiji 10 000, na Tajskem 9 000. Koleno in kolk vam v ZDA zamenjajo za okoli 50 000 evrov, v Mehiki in na Kostariki za 13 000 evrov in v Indiji za 8 000 evrov.

Še največji posel medicinskega turizma pa so lepotni posegi. Njihova cena je nižja za od 25 – 50%, kar je precej ugodno, če upoštevamo, da v Sloveniji face lifting, ki stane od 3400 do 5500 evrov, korekcija nosu do 4000 evrov, zmanjšanje prsi ali korekcija povešenih dojk pa od 2500 do 3500 evrov.

Ni vse samoplačniško ...

V tujino pa se odpravlja tudi veliko tistih, ki z mnenjem naših zdravnikov ali z metodami zdravljenja, ki so na razpolago pri nas, niso zadovoljni. V nekaterih primerih vam zdravljenje v tujini namreč plača tudi slovenska zdravstvena blagajna, a treba je biti vztrajen, večina bolnikov pa niti ne ve, da tudi to spada med njihove pravice.

V začetku leta je tako duhove buril primer bolnika, ki so mu slovenski zdravniki dejali, da malignega tumorja ni mogoče operirati. Odšel je v tujino, kjer je bila operacija uspešna, a zdravstvena blagajna mu stroškov posega ni želela plačati. 'Njegov problem, če ni hotel zaupati domačim zdravnikom'. Tako nekako so mu odgovorili. Bolj uspešna je bila bolnica, ki se je po mnenju nekega zdravnika 'iz evropske države z zaostalo tehnološko opremljenostjo zdravstva in popolnoma osiromašenim okoljem, ko gre za človeške vire v zdravstvu, se je odpravila v evropsko državo z dobro tehnološko opremljenostjo in dostojnim številom zdravstvenih delavcev', sosednjo Avstrijo. Tja je odšla na obsevanje, ker je precenila, da bo ob povprečni dvomesečni čakalni dobi v Sloveniji, zanjo najverjetneje že prepozno. In na koncu ji je uspelo doseči, da je njeno zdravljenje s potnimi stroški vred, plačala zdravstvena blagajna.

Seznama, katere zdravstvene storitve v tujini vam bo plačalo slovensko zdravstveno zavarovanje, sicer ni. Odloča se individualno, pri čemer je ključno zdravstveno stanje bolnika in njegove možnosti za zdravljenje v Sloveniji. Statistika pa pravi, da slovenski zdravniki paciente v tujino, večinoma gre za Avstrijo, Nemčijo in Francijo, napotijo predvsem zaradi presaditve pljuč in jeter, radio frekvenčne fasetne rizotomije, nakupa steklene očesne proteze, kirurškega zdravljenja epilepsije in obsevanja z gama nožem.