Grčija evropskim državam in drugim mednarodnim institucijam dolguje 340 milijard evrov, ki si jih je izposodila v zadnjih petih letih. Da bi si lahko privoščila odplačevanje, je varčevala na plečih ljudi. Februarja je naveličana večina izvolila levičarsko Sirizo.

Ker so zamujali s plačili, so jih postavili pred ultimat: "Ali še bolj zategnite pas ali pa se lahko poslovite od pomoči." Vladajoča stranka se je uprla in na referendumu vprašala ljudi, če se strinjajo. In so se strinjali ... Z grško vlado. Zdaj je resnično velik problem, ker grškim bankam primanjkuje denarja. Če jim ga bo zmanjkalo pred sporazumom z Unijo, bo morala Grčija verjetno res začeti znova tiskati svojo valuto - drahmo - in se posloviti od evra.

Mnogi se strinjajo, da je treba vzrok za grško krizo iskati v njeni zgodovini. Med drugo svetovno vojno so jih okupirali Nemci, osvoboditvi je sledila državljanska vojna, ki je dokončno pokopala že tako izmučeno Grčijo. Vladna zmaga leta 1949 je bila v gospodarsko šibki in izredno politično razdvojeni državi, delitev se je čutila vse do 1980, ko so se končno vrnili mnogi izgnani komunisti.

Grčija ni bila nikoli finančno stabilna. V devetdesetih letih je imela stalne proračunske primanjkljaje in šele leta 2001 je prevzela evro, torej dve leti pozneje kot večina članic Evropske unije. Do leta 2007 je imela gospodarsko rast, a že takrat so številni ekonomisti in analitiki opozarjali, da je uspeh posledica poceni evropskih posojil.

Hišica iz kart se je podrla leta 2008 ob gospodarski krizi. Tako kot številne evropske države je bila Grčija zelo prizadeta in nikakor se ni mogla rešiti. Brezposelnost je poskočila na 28 odstotkov, denarja ni smela več tiskati, saj so evro nadzorovali v Evropski centralni banki.

Leta 2010 je trojka odobrila novo posojilo Grčiji v zameno za hude varčevalne ukrepe in višje davke. Gospodarstvo se je začasno pobralo, vendar so kmalu potrebovali novo pomoč. V državi s 25-odstotno brezposelnostjo je raslo nezadovoljstvo, krivili so tudi trojko in izvolili novo vlado.

Premier Aleksis Cipras se je moral v Evropi pogovarjati o pokojninah, reformah trga dela, javne uprave in proračunu. Na koncu je razpisal referendum, na katerem so Grki glasovali proti varčevalnim ukrepom. Trenutno potekajo trda pogajanja, s Ciprasovim upanjem, da bo Unija popustila zaradi bojazni odhoda iz evroobmočja.

Medtem se upravičeno sprašujete, kam je šel denar pomoči. Namesto da bi ga vložili v nestabilno gospodarstvo, so morali z njim odplačevati stara posojila. In v državi je še marsikaj narobe. Grški davčni sistem je popolna zmešnjava s šestimi različnimi dohodninskimi razredi, imajo 133 samostojnih pokojninskih skladov, veliko je korupcije.

V Sirizi obljubljajo vnovično zaposlitev 13.000 javnim uslužbencem, ki so jih zaradi varčevalnih ukrepov odpustile prejšnje vlade. Trojka je namreč neumorno zahtevala nižanje plač. Vojaški proračun je tako ostal nespremenjen, plače vojakov pa so se znižale za 40 odstotkov. Njihovo usodo so delili vsi v javnem sektorju, najbolj so bili prizadeti tudi medicinske sestre in zdravniki.

Trda pogajanja so v teku in nemogoče je napovedati, kaj se bo zgodilo. Ni izključen izhod Grčije iz območja evra, pri čemer nekateri menijo, da so ji evropski voditelji resnično pripravljeni obrniti hrbet, če ne bo sprejela resnih reform. In nihče ne ve, kakšne bi bile posledice grškega slovesa iz območja evra.