V zadnjem času so centralne banke po svetu sprostile maso denarja in tako znižale obrestne mere na zgodovinsko dno. Kakšni bodo premiki pri obrestnih merah v prihodnje, je nemogoče napovedati. Zagotovo bo zelo odvisno od gospodarskega razpleta. Z zniževanjem obrestnih mer želijo namreč centralne banke poceniti denar, da bi podjetja in potrošniki spet začeli več porabljati, zaradi česar bi svetovno gospodarstvo dobilo nov zagon. Ko bo gospodarstvo zopet v razcvetu, se bo obrestni vijak zopet začel zategovati in obrestne mere bodo ponovno višje.

Posojilojemalci na konju

Od znižanih obrestnih mer pa imajo koristi tudi posojilojemalci, saj se prihranki v njihovih denarnicah poznajo v obliki nižjih mesečnih obrokov. V minulem času je bilo danih največ evrskih posojil, vezanih na euribor, in posojil v švicarskih frankih, vezanih na libor. Euribor in Libor sta ključni obrestni meri, po katerih si banke med sabo posojajo denar. Ker se vrednost obeh ključnih obrestnih mer znižuje, to niža anuiteto oziroma mesečni obrok posojila. Pri tem so izjema vsi tisti, ki so posojilo najeli s fiksno obrestno mero, saj se ta ne spreminja skozi celotno obdobje odplačevanja.

Poleg navedbe ključne obrestne mere, na katero je posojilo vezano, pa je pomembna njena ročnost (3-, 6-, 12-mesečni euribor oziroma libor). Od tega je namreč odvisno, kolikokrat se obrok spremeni v letu dni. Če imate v posojilni pogodbi naveden trimesečni euribor, to pomeni, da se vam obrok z euriborom usklajuje štirikrat na leto. Tako se vam lahko obrok štirikrat v letu poceni ali podraži, odvisno od gibanja euribora. Treba pa je poudariti, da je euribor na najnižji vrednosti doslej in je lahko v skrajnem, težko verjetnem primeru nič odstotkov. Manevrskega prostora za dodatne pocenitve obrokov posojila je torej malo.

Tako poceni obrokov še nekaj časa ne bo

Euribor je konec oktobra 2008 znašal 4,25 odstotka. Trenutno znaša 1,5 odstotka, kar je najmanj v zgodovini Evropske centralne banke (ECB). V slabih šestih mesecih se je torej znižal za 2,75 odstotne točke (grafični pregled euribora si lahko ogledate tukaj). Znižanja obrokov se bodo tako morala odraziti na vseh tistih posojilih, najetih pred krizo. Za njih se tako obetajo nekoliko lažji časi, njihova dolžina pa bo odvisna od tega, kako dolgo bo trajala kriza. Ko se bo gospodarstvo znova začelo pregrevati, se bo cikel obrestnih mer obrnil navzgor. Obresti se bodo začele znova višati, z njimi pa tudi mesečni obroki. Kdaj bo to, kot rečeno, ni mogoče napovedati.

Vsa nova najeta posojila pa še nekaj časa ne bodo tako poceni, kot so bila ta pred krizo, saj so banke v času opešane kreditne aktivnosti povečale svoje marže in zaostrile pogoje za pridobitev posojil. V nasprotju s prejšnjimi leti, ko so te banke prijazno vabile in nagrajevale za najem posojila, je sedaj za najem posojila treba malo manj kot klečati pred banko.

Bančni varčevalci sklonjenih glav

Zaradi drastičnih znižanj ključnih obrestnih mer pa je po bankah v Sloveniji prišlo do znižanj obrestnih mer na depozite. Iz spodnje tabele je razvidno, da je obrestne mere najbolj zarezala Unicredit banka, saj so obresti znižali za približno polovico. Najboljše obresti za zdaj še vedno ponujajo v obeh hranilnicah, hranilnici Lon in Delavski hranilnici, vendar tudi pri njih v prihodnje napovedujejo spremembe v obliki znižanja obrestnih mer za vezane vloge.

Razlike med najugodnejšimi in najmanj ugodnimi ponudniki so torej precejšnje, zato odločitev, kateri banki boste zaupali svoje prihranke, ne sme biti nepremišljena. Pri letni vezavi 10 tisoč evrov se vam namreč napačna odločitev v denarnici lahko pozna tudi za 200 evrov in več, pri večjih zneskih pa seveda primerno več. Za podrobnejše natančne izračune si lahko ogledate spodnjo tabelo. Pri tem velja poudariti, da so zapisane obresti za februar 2009 informativne in so za posameznika lahko tudi višje. To lahko storite tako, da se odpravite v banko in se za višje obresti pogajate. O tem, kako in kdaj se pogajati, pa več naslednjič.