Bančni varčevalci že nekaj časa bentijo nad nizkimi obrestmi, ki jih banke v zadnjih letih ponujajo. Dejstvo je, da se obrestne mere za bančne depozite na zgodovinskem dnu, njihovo prihodnjo gibanje pa bo zagotovo odvisno od gibanja inflacije. Glede na napovedi svetovnih strokovnjakov naj bi že v kratkem prišlo do dviga bančnih referenčnih obrestnih mer, predvsem zaradi pričakovanj o dvigu inflacije. Jure Gedrih iz Abanke nam je pojasnil, da so se predvsem kratkoročne obrestne mere v zadnjih dveh mesecih postopoma začele dvigovati, kar se tudi odraža na EURIBOR-jih vseh ročnosti. Večina bank naj bi se na te spremembe tudi že odzvala z novimi, višjimi pasivnimi obrestnimi merami. Podobnega mnenja je tudi Aleš Merkač iz Unicredita, ki je dodal, da pričakuje delni vpliv na rast obrestnih mer za depozite krajših ročnosti. Večjih rasti obrestnih mer za varčevalce pa vsaj do naslednjega leta ne pričakuje. V NLB-ju pa so nam povedali, da so zaradi specifičnih razmer obrestne mere za depozite v slovenskem bančnem prostoru višje od depozitnih obrestnih mer v večini držav evro območja. V skladu s tem ocenjujejo, da pričakovana zviševanja medbančnih obrestnih mer, ob drugih nespremenjenih pogojih, ne bodo vplivala na povečanje obrestnih mer, ki jih banka ponuja za bančne vloge. Iz SKB-ja pa so sporočili, da se trenutno Euriborji dvigujejo, kar pa ne pomeni, da se bodo tako gibale tudi depozitne obrestne mere. Zaradi visokega nivoja depozitnih obrestnih mer v zelo kratkem obdobju ni pričakovati bistvenih sprememb na depozitnih obretsnih merah.

Ponudbe o višini bančnih obresti pa se v Sloveniji od banke do banke razlikujejo. Nekatere banke v želji po pridobivanju novega in svežega denarja že v začetku ponujajo višje obresti, spet druge pa ponujajo bolj skromne obresti, ker politika banke ne bazira zgolj na pridobivanju strank z atraktivnimi ponudbami za depozite ali kaj podobnega. Kakorkoli že, na Cekinu smo pregledali, koliko obresti bi pri posamezni banki dandanes dobili za enoletno vezavo 20 tisoč evrov.

Vir: Zveza potrošnikov Slovenije, 12.7.2010 + spletne strani bank

Najprej pa je potrebno razjasniti največjo absurdnost, ki jo mnogi bančni varčevalci radi izrečejo. Vse prepogosto se iz ust varčevalcev sliši, da visoke obresti ponujajo le zdrave banke, ki jim gre poslovanje dobro od rok. Toda žal so v večini primerov visoke obresti znak, da je banka v težavah in je v želji po večji likvidnosti komitentom pripravljena ponuditi boljše pogoje. Dobre obresti torej v mnogih primerih niso znak odličnosti, ampak težav.

Kako lahko torej vaša angažiranost pomaga pri dvigu obrestne mere?

Za začetek je dobro primerjati ponudbe preostalih bank, na podlagi katerih lahko dobite realna pričakovanja pred tem, ko se odločite oditi v matično banko in se pogajati za morebitne višje obresti. Zagotovo je najpomembnejši faktor pri tem vaša pomembnost za banko.

Če imate zgolj odprt transakcijski račun, je razen v primeru visokih prilivov težko pričakovati, da imate v očeh banke visoko bonitetno oceno. Banke namreč bonitetno oceno stranke delno pogojujejo tudi s tem, koliko ostalih produktov banke ste že vključili v nakupni izbor. Najeto posojilo, sklenjeno zavarovanje za hišo, trgovanje z vrednostnimi papirji itd. Vse to namreč za banko šteje in prav to lahko pri banki uporabite kot orodje za izpogajanje boljše ponudbe.

Za banko pa so prav tako pomembna priporočila, ki jih v imenu banke podate med družinske člane, znance in prijatelje. Če so zaradi vaših priporočil banko obiskali družinski člani in prijatelji, ki zdaj prav tako sodelujejo z banko, je nagrada v obliki višje obrestne mere za depozite najmanjša zahvala banke, mar ne? Pomemben dejavnik pri pogajanju pa je tudi angažiranost bančnega uslužbenca, da vam kar se da ustreže znotraj možnih zahtev. Znani so namreč primeri, ko so se bančni uslužbenci iz področnih enot bolj potrudili kot pa tisti zaposleni iz matične enote banke in tako izpogajali višje obresti. Morda vam dejstvo, da imajo tudi bančni tržniki svoje norme, lahko pomaga v obliki obojestranskih koristi.

Prav tako pa ne smemo pozabiti na pravilo "daljša kot je vezava, večji manevrski prostor imamo za pogajanja“. Pri dolgoročnih depozitih imamo namreč boljše pogajalsko izhodišče, saj so banke zaradi dolgoročnejše vezave bolj poslušne za naše želje in zahteve.