O dvigu vrednosti EURIBOR-a bi v zadnjem letu lahko poročali vsak dan. Res je, da je rast pričakovana, saj je bilo jasno, da na tako nizkih ravneh, kot je bila, ne more ostati in da se bo pričela, takoj ko bo gospodarstvo na evro območju pokazalo prve znake okrevanja. 

Znaki okrevanja so tu. Višji EURIBOR tudi. Trenutno so vrednosti še vedno nizke v primerjavi z vrednostmi, ki smo jih bili vajeni pred pričetkom krize, ko je EURIBOR celo presegel pet odstotkov. Trenutno povišanje je po mnenju ekonomista dr. Igorja Mastena posledica strahu pred inflacijo, višje gospodarske rasti, ki je v evro območju že na 2 odstotkih in padanja stopnje nezaposlenosti.

Evropska centralna banka je tako letos že zvišala ključno obrestno mero za 0,25 odstotne točke na 1,25 odstotka, do konca leta pa bi se lahko ključna obrestna mera zvišala celo na dva odstotka, kar bi Euribor lahko že potisnilo do treh odstotkov.

Rast vrednosti obrestnih mer v letošnjem letu je tako znatno hitrejša kot so strokovnjaki napovedovali ob začetku letošnjega leta. Tako so za naš portal bančniki napovedali, da naj bi se trimesečni EURIBOR šele junija povzpel na 1,2 odstotka, pa je že danes (06.05.2011) 1,41 odstotka.

Napovedi o tem, kje naj bi se ustavila rast noče dati nihče. Banke so strah kreditojemalcev pred rastjo mesečnih obrokov izkoristile za ponudbo kreditov s fiksno obrestno mero, ki se pri različnih ponudnikih giblje med 6 in 7 odstotki.

Banka Koper, ki je del skupine Intesa Sanpaolo, je predstavila tudi novost na našem trgu, stanovanjski kredit, katerega obrestna mera je spremenljiva, vendar je njena najvišja vrednost omejena. Po podatkih, ki so jih predstavili, naj bi bilo na italijanskem trgu tovrstnih kar 20 odstotkov vseh kreditov.

Kaj lahko pričakujemo? Glede na zgodovinske podatke naj bi bila normalna ekonomska situacija videti nekako takole: inflacija pod dva odstotka, rast okoli dva odstotka, euribor okoli tri odstotke letno.

Ker so nekatere države krizo že pustile za sabo, druge pa so svoj boj z njo šele dobro začele, bodo države dvig obrestnih mer sprejele različno pripravljene. Slovencem, kot kaže, se ne obeta nič dobrega.