Ko se banke odločajo, kako bodo oblikovale politiko obrestnih mer za svoje produkte, kot so varčevanja in posojila, je za njih bistvenega pomena, po kolikšni obrestni meri lahko denar dobijo same. Tako so že pred nastankom evropske denarne unije posamezne države oblikovale instrumente, ki so kazali, s kakšno povprečno obrestno mero si banke posojajo denar. Ti kazalci so se imenovali pibor (Francija), fibor (Nemčija), v Sloveniji pa smo še nedavno uporabljali sitibor. Ko je s prvim januarjem 1999 nastala monetarna unija, je bil prvič izračunan tudi euribor.

Za izdelavo oziroma izračun euriborja podatke prispeva kar 57 bank (10 nemških, 6 francoskih, 3 belgijske, italijanske, nizozemske in španske, po dve avstrijski in irski ter po ena finska, grška, luksemburška in portugalska). Upoštevajo tudi podatke 7 globalnih bank zunaj evrskega območja.

Vse te banke podatke dostavljajo dnevno, najprej pa jih objavi agencija Reuters, ki je tudi pristojna za izračun euriborja. Izračunajo ga tako, da iz izbranih podatkov izbrišejo 15 odstotkov najcenejših in najdražjih obesti, iz preostalih pa izračunajo povprečje, ki ga objavijo vsak dan ob 11. uri.

Zmotno je prepričanje, da je euribor le ena obrestna mera, saj računajo povprečje za obdobje od enega tedna do enega leta, tako da je vsak dan objavljenih 15 različnih euriborjev.

Slovenske banke za izračunavanje posojil večinoma uporabljajo šestmesečni euribor (povprečje obrestnih mer zadnjih šestih mesecev), vendar ponujajo tudi možnost uporabe tri in dvanajstmesečnega. Tudi ob tem pa obstajajo razlike med bankami, saj nekatere usklajujejo vrednosti vsak dan, nekatere vsak mesec, nekatere pa zgolj na pol leta.

Zakaj je to dobro vedeti?

Večina posojil, ki jih danes najemamo, vsebuje variabilno obrestno mero, ki vključuje enega izmed euriborjev. Slovenske banke uporabljajo tri, šest in dvanajstmesečni Euribor. Preden se odločite za posojilo, je nujno vedeti, katerega in na kakšno obdobje ga banke usklajujejo. V zadnjem letu in pol se je izkazalo, da je najbolj ugoden trimesečni euribor, tako v obdobju padanja obrestnih mer kot v obdobju rasti.
Na strani http://www.euribor-rates.eu si lahko pogledate dnevne vrednosti euribora in jih primerjate s tistimi, ki vam jih bodo ponudili v banki. Šestmesečni euribor je tako danes 1,149 odstotka, ena izmed slovenskih bank pa ga še vedno obračunava po vrednosti izpred šestih mesecev, 2,531 odstotka, kar za stranke pomeni okoli 40 evrov višji mesečni obrok.