Kdo sedi na zlatu?

Ceno zlata seveda določa povpraševanje (sedanje in bodoče). Odvisna je od povpraševanja centralnih bank, zasebnih in institucionalnih vlagateljev ter povpraševanja gospodarstva. Danes si bomo pogledali, v katerih državah, ter pri katerih institucijah, je skritega največ zlata in katere države svoj kup povečujejo in katere zmanjšujejo. Podatke, ki jih je nekaj dni nazaj objavilo združenje največjih svetovnih proizvajalcev zlata (World Gold Council), bomo primerjali s tistimi izpred petnajstih let.

Glavni generator povpraševanja je še vedno nakit, sledijo mu institucionalni vlagatelji in šele nato industrija. Proizvodnja zlata je zopet začela naraščati in je v letu 2009 dosegla 2.572 ton, za leto 2010 sicer še ni vseh zbranih podatkov, velika verjetnost pa je, da bo presegla rekordno količino iz leta 2001, ko je bilo nakopanih 2.600 ton. Veliko zaslug za to ima Kitajska, ki je v zadnjih treh letih glavna proizvajalka zlata. Kljub temu, da so v letu 2010 izkopali 300 ton zlata pa so jih uvozili še dodatnih 100 in tako znatno prispevali k dvigu cen zlata.