Na našem forumu se je pojavilo vprašanje, s katerimi se Slovenci, ki imajo takšen ali drugačen kredit, vedno bolj pogosto ukvarjajo. Kaj bo z njihovim kreditom, če evro propade? Naša bralka je zapisala takole:

'Kaj se bo zgodilo s krediti vezanimi na EOM, če pride v naši državi do črnega scenarija-propad EUR-a ali evropske unije?
To se najbrž sprašujejo vsi,ki imajo kredite, predvsem tiste dolgoročne.
Veliko se šušlja, o vezanih depozitih, da bi bilo potrebno tudi pri nas denar dvigniti itd. Nisem pa zasledila teme na račun kreditov. Bi se lahko EOM drastično spremenil? '

Bralka je s kratico EOM zagotovo mislila referenčno obrestno mero, oziroma euribor, ki se uporablja pri izračunavanju obresti pri kreditih s spremenljivo obrestno mero, kajti le ti krediti bi bili v primeru propada evra na udaru.

Iz vseh bank na katere smo naslovili vprašanje so nam odgovorili, da trdno verjamejo, da bo evro ostal skupna evropska valuta in da do propada evropske monetarne unije ne bo prišlo.

Kaj pa če le?
Iz Abanke so nam odgovorili takole:

'Euribor je za določeno ročnost izračunan kot povprečje kotacij številnih (57) bank, po kateri so si prvovrstne banke pripravljene posojati denar (EUR) na evrskem medbančnem trgu. To pomeni, da dokler bodo objavljali Euribor, bo tako, kot do sedaj.
Če EURO ne bi bil več zakonito plačilno sredstvo, kar po zagotovilih evropskih državnikov in finančnikov ni verjetno, bi morala to država urediti z zakonom (enako kot je bila uvedba evra in tolarja), ta bi uredil tudi pravne posledice zamenjave valute. Glede referenčne obrestne mere pa ima banka v kreditni pogodbi predviden postopek, kaj se zgodi če se EURIBOR več ne objavlja.
(1)  Če zadnji dan v mesecu pade na dan, ko se EURIBOR ne objavlja, se uporabi zadnji znani EURIBOR.
(2)  V primeru, da iz kateregakoli razloga zadnjega dne v mesecu ni mogoče določiti EURIBOR-ja (razen v primeru iz prvega odstavka tega člena), bo banka namesto EURIBOR-ja določila nadomestno referenčno obrestno mero.
 (3) Nadomestna referenčna obrestna mera se določi kot aritmetična sredina obrestnih mer treh prvovrstnih bank s področja Evropske denarne unije, kot so veljale na zadnjega dne v mesecu  za medbančne depozite v evrih (EUR), vezanih na šest mesecev.
 (4)  Če referenčne obrestne mere ni mogoče določiti niti na način iz tretjega odstavka tega člena, bo banka samostojno določila referenčno obrestno mero in o tem obvestila kreditojemalca. Če se kreditojemalec z višino tako določene referenčne obrestne mere ne strinja, lahko odstopi od kreditne pogodbe. Odstop mora sporočiti banki s priporočeno poštno pošiljko v roku 15 dni od prejema obvestila banke in ji istočasno plačati tudi sedanjo vrednost kredita, sicer se šteje, da se s sporočeno višino referenčne obrestne mere strinja.'

Nataša Mohorčič Zobec, direktorice divizije Finance pri SKB Banki nam je povedala: 'Na zastavljeno vprašanje lahko odgovarjam oz. razmišljam samo analogno okoliščinam ob uvedbi evra. Torej, poenostavljeno in na kratko. Evro se hipotetično lahko zamenja za neko novo valuto, vzpostavi se menjalno razmerje, pripravi se gotovina za zamenjavo v novi valuti. Kar zadeva obrestno mero verjamem, da bo evropska medbančna obrestna mera ostala (tudi imenuje se lahko še naprej Euribor ali Libor). Odločitev nacionalne zakonodaje ob zamenjavi valute pa bo, kaj postane (ali ostane) referenčna obrestna mera. Pribitki na referenčno obrestno mero so pogodbeno določeni, tako da bo izračun efektivne obrestne mere (EOM) ostal enak. Glede gibanja referenčne obrestne mere pa velja, da tako, kot danes njeno gibanje ni znano vnaprej, tudi ob morebitnem razpadu valute ali izstopu iz valutne unije gibanje referenčne obrestne mere ne bo vnaprej znano, ampak ga bo moč zgolj predvidevati glede na različne okoliščine in ukrepe centralne/centralnih banke/bank. Pri pogodbah s fiksno obrestno mero (naj si bo pri kreditih ali depozitih) pa tako in tako ostaja vse nespremenjeno.'

Pri NKBM poudarjaj, da smo Slovenci v ne tako daljni zgodovini že opravili dve zamenjavi valut in se ob tem ni zgodilo nič pretresljivega. Važno je da zamenjava poteka nadzorovano in brez špekulativnih posegov.

Tisto, kar bi vse, ki imajo kredite s spremenljivo obrestno mero lahko najbolj prizadelo, je tečaj po katerem bi se valuta menjala in pa morebitna kasnejša devalvacija, oziroma znižanje vrednosti valute. O tem, kaj bi se z našo morebitno novo-staro valuto zgodilo, ne upa špekulirati nihče.

Med tem ko tisti, ki varčujejo, lahko prekinejo pogodbo, vzamejo denar in ga vložijo kam drugam, ali spremenijo v drugo bolj 'varno' valuto, pa imajo tisti s krediti bolj malo možnosti s katerimi bi se lahko ognili morebitnim negativnim posledicam zamenjave valute.

Če imate denar, da bi kredit poplačali, je to pametna odločitev, ne glede na to, kaj se bo zgodilo z evropsko valuto.
Časi, ko je naša bivša valuta tako devalvirala, do smo kredite nato odplačali z eno položnico, se zagotovo ne bodo vrnili.