Vsak, ki prevzame vlogo poroka, se mora zavedati 2 neizpodbitnih dejstev:

- porok v večini primerov odgovarja z vsem premoženjem,

- porok praviloma ostane vse do konca odplačilne dobe posojila.

Prav zato je tudi pomembno, kakšno vrsto poroštvene pogodbe porok podpiše. Poznamo dve obliki poroštva – subsidiarno in solidarno poroštvo. V prvem primeru gre za obliko poroštva, kjer lahko upnik (v našem primeru banka) zahteva izpolnitev dolžnikove obveznosti šele po tem, ko dolžnik tudi po pisnem pozivu upnika ne izpolni svoje obveznosti. Pri solidarnem poroštvu pa upnik lahko zahteva izpolnitev dolžnikove obveznosti bodisi od dolžnika bodisi od poroka ali pa od obeh hkrati.

Kako se lahko dodatno zavarujemo pri poroštvu?

Od osebe, ki nas prosi za poroštvo, lahko zahtevamo dodatno zavarovanje, ki nas bi razbremenilo, če bi se banka "usedla“ na poroka, torej nas. Ena izmed oblik dodatnega zavarovanja je sklenitev medsebojne pogodbe o zastavi predmeta (nepremičnine, avtomobila itd.). Nekateri pa pri poroštvu zahtevajo, da pri tem niso edini, torej želijo z večjim številom porokov razpršiti tveganje ali pa želijo, da za dolžnikovo obveznost odgovarjajo le delno.

Dejstvo je, da banke v večini primerov zahtevajo solidarno poroštvo, torej lahko od vseh porokov hkrati terjajo dolgovan znesek. Seveda morajo pred tem vse morebitne poroke korektno in uradno obvestiti o neplačilu dolga, preden začno terjati dolg.

In kaj sploh preostane naši bralki Andreji?

V teoriji je odgovor na to vprašaje sila preprost, toda žal v praksi pogosto ne funkcionira najbolje. Porok sicer od dolžnika lahko zahteva vračilo vsega dolga, pri čemer mu pripadajo obresti, ki so se natekle v vmesnem obdobju, in plačilo stroškov, porok pa je upravičen tudi do odškodnine.

Toda pogosto se izkaže, da dolžnik (vsaj uradno) nima ničesar, kar pred tem seveda ugotovi tudi banka, ki se zato "usede“ na poroka. Prav zato so tovrstni primeri bolj ali manj račun brez krčmarja, ki se rešijo (če jih je sploh možno rešiti) na osebni ravni. Včasih se namreč izkaže, da dolžniki niso ravno brez vsega in če je v njih le kanček poštenosti, je morda upanje, da se dolg (ali pa vsaj del dolga) tudi dejansko iztrži.

Žal pa obstaja mnogo primerov, ki dokazujejo drugače in ravno zato svetujemo vsem morebitnim porokom, da naj dobro premislijo, v kaj se spuščajo. Sklicevanje na nevednost in nepoštenost dolžnika upnikov ne zanimata, razmišljanje v tej smeri pa vas še dodatno oddalji od glavnega cilja – izterjavo dolga, ki ste ga ali pa boste odplačali kot porok.