Vzroke za potrebo po varčevanju ali zapravljanju je med drugim treba iskati v osebnosti. Včasih ljudje želijo trošiti toliko kot drugi, čeprav morda nimajo denarja. Zapravljajo, ker se nočejo razlikovati in nočejo izstopati iz množice, je pojasnila psihologinja Eva Boštjančič.

Mladi razumljivo zaslužek porabijo zlasti za zadovoljevanje trenutnih potreb, ker denar potrebujejo za golo preživetje. Varčevati začnejo, ko postane plača stabilnejša in višja. Zaposleni, ki zdaj prihajajo na trg dela, pa že vedo, da bodo imeli denar le, če bodo pridno delali in varčevali. Generacije pred njimi so se namreč zanašale, da bo v nujnih primerih zanje poskrbela družba.

Stari 30 ali 40 let pa se v primerjavi z mlajšimi zavedajo, da potrebujejo prihranke za večje investicije ali za življenje po koncu aktivne dobe. Po njenih besedah vedo, da ne bodo imeli tako visokih pokojnin kot starši, da morajo že danes misliti na čas po upokojitvi. Sicer pa so nas politične in družbene spremembe prisilile, da razmišljamo drugače kot prej. "Ker smo se spremenili, posledično vplivamo na vzgojo naših otrok in na njihov odnos do denarja, dela in varčevanja," ugotavlja.

Slovenci v Evropski uniji veljamo za varčne

Slovenci smo varčen narod. V Evropi so bolj varčni le še Švedi, Nemci, Belgijci in Francozi. Slovenci smo na petem mestu in damo na stran približno sedmino prihodkov. Najmanj privarčujejo Britanci in Danci, v zlati sredini so Belgijci, Čehi in Italijani

Od leta 2005 do 2014 smo Slovenci najbolj varčevali leta 2006, ko smo v povprečju prihranili 17,3 odstotka, kar je bilo tudi največ v Evropski uniji. Nato smo vse manj dajali na stran in leta 2012 dosegli dno. Od takrat znova varčujemo vse več - medtem ko vsaj občasno varčuje 57 odstotkov slovenskih gospodinjstev, je podobno tudi stanje med posamezniki, saj varčuje 55,5 odstotka vprašanih v raziskavi Društva za marketing Slovenije (DMS) in družbe Valicon.

Kljub nizkim obrestnim meram Najpogosteje varčujemo na banki, kar kaže, da nismo pripravljeni veliko tvegati, 15 odstotkov varčuje doma. Nekaj denarja imamo v delnicah, nekaj ga nalagamo v življenjska in pokojninska zavarovanja, nekaj v žlahtne kovine. Varčujemo za varnost v prihodnosti, pa tudi za nepredvidene stroške in nakupe. Slaba četrtina varčuje tudi, da si lahko kaj privošči, petina za predvidene večje stroške. Za dopust jih varčuje 14 odstotkov, le desetina pa za rešitev stanovanjskega problema.

Kdor redno daje na stran nekaj denarja, je bolje zaščiten pred tveganji, ki jih prinaša življenje in je bolj finančno neodvisen. Varčevati je torej pametno, čeprav samo nekaj evrov na mesec. Uspelo vam bo z na primer primerjanjem cen, varčevanjem pri gorivu in energiji in brez nespametnih nakupov. Lahko vam uspe s kovancem ali dvema na mesec. Saj veste, kako gre pregovor: "Evro na evro palača."