Z vsakim povišanjem minimalne plače se zniža odstotek tistih, ki so kreditno sposobni. O ugodnih posojilih lahko le sanjajo tisti, s pogodbenimi zaposlitvami, nezaposleni tudi sanjajo ne več. A številna podjetja in zasebniki ponujajo posojila tudi kreditno nesposobnim, če le imajo dovolj premoženja, da kredit zavarujejo. Posojilodajalci imajo najraje nepremičnine, avtomobile, zlato in nakit. Pri ocenjevanju kreditne sposobnosti, upoštevajo vse prihodke, tudi povračila stroškov za prevoz in malico. Že obstoječi krediti jih ne zanimajo, važno je le, da imate v lasti nekaj, s čimer se bodo poplačali, če jim posojila ne vrnete.

Taki krediti in posojila seveda niso nezakoniti. Vsaj ne vsi. Tržni inšpektorat tako potrošnikom svetuje, da naj bodo pozorni na naslednje:

1. Ali ima dajalec kreditov dovoljenje ministrstva za gospodarstvo za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja in nalepko, s katero izkazuje pridobitev dovoljenja,

2. Ali je kreditna pogodba sklenjena v pisni obliki in kreditna pogodba vsebuje vse predpisane sestavine, kot jih določa zakon. Pri tem velja, da mora biti potrošniška hipotekarna pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa.

3. Ali dajalec kredita ob sklenitvi kreditne pogodbe od potrošnika morebiti ne zahteva izdajo ali sprejem 'bianco' menice ali čeka ali drugega plačilnega sredstva.

4. Da je v pogodbi zapisana efektivna obrestna mera (EOM). To je obrestna mera, ki vsebuje vse obresti in stroške, ki nastanejo ob podpisu posojilne pogodbe. Najvišja EOM v nobenem primeru ne sme presegati 200 odstotkov povprečne EOM, objavljene na strani Banke Slovenije. Če je v pogodbi zapisana višja EOM, se avtomatično šteje 200 odstotkov EOM zapisane na strani Banke Slovenije.

Tržni inšpektorat tudi svetuje, da potrošniki od dajalca kreditov zahtevajo predhodne informacije o kreditu v pisni obliki. Bistveno je, da vedo, koliko denarja so si izposodili, koliko ga morajo vrniti in v kakšnem roku.

V primeru, da denarja ne posoja banka ali hranilnica, tržni inšpektorat svetuje, da se posojilojemalci dogovorijo za fiksno obrestno mero, tako da je znesek, ki ga morajo poplačati, vnaprej znan. Ob tem naj se dogovorijo tudi za fiksno višino obrokov. Če tak dogovor ne uspe, svetujejo, da se v pogodbi natančno določi, v katerem primeru se lahko obrestna mera spremeni.

Vsa razmerja med posojilodajalci in posojilojemalci naj bodo določena v eni pogodbi, ki velja za ves čas posojilnega razmerja. Strogo odsvetujejo, da bi npr. za posojilo, katerega je doba vračanje tri leta, podpisali tri enoletne pogodbe.