Pogoji nacionalnega stanovanjskega varčevanja, ki jih razpisuje slovenski stanovanjski sklad se iz leta v leto malenkost spreminjajo, so se pa pogoji v desetih letih dosti spremenili. Na žalost, kar se ugodnosti tiče, na slabše.

Tisti, ki so svoje varčevanje začeli pred skoraj desetimi leti, so na bankah dobesedno stali v vrsti, da bi še uspeli pravočasno pobrati razpoložljiva varčevanja, ki so jih banke ponujale v dogovoru s Stanovanjskim skladom. Danes takšnih težav ni več, saj je število pravic za koriščenje varčevanja, ki jih vsako leto razpiše država, ostalo še od leta 2008.

Pa je težava v slabih pogojih ali v trenutni gospodarski situaciji?
Janko Volk iz Stanovanjskega sklada Republike Slovenije pravi, da so varčevanja še vedno ugodna, vendar pa v zadnjih letih število varčevalcev upada. 'Zelo slab odziv ljudi je na varčevanja. Ne zaradi neprivlačnih pogojev, pogoji so dobri!' Resda, so bile premije v preteklosti boljše, vendar pa po njegovem mnenju upad števila povzroča tudi negotovost, ki jo je povzročila finančna kriza.

Varčevalka, ki je pred osmimi leti začela s stanovanjskim varčevanjem pri takratni Banki Zasavje (NLB) se je odločila za pogodbeni mesečni obrok 12.000 tolarjev (50 evrov). Po pogodbi ji pri desetletnem varčevanju pripadajo 3 odstotne letne obresti in, ker plačuje 12 obrokov na leto, ji na koncu leta pripada tudi premija v višini 1,25 pogodbenega mesečnega obroka.

Letak iz leta 2002, v katerem so objavili informativni izračun, je izgledal takole:

Po takratnih izračunih, ki jih je objavil sklad, naj bi varčevalka po koncu varčevanja dobila izplačanih 3,68 milijona tolarjev (dobrih 15.300 evrov). V tem trenutku - po več kot osem letih in pol pa je njen skupni znesek, kljub povišanim mesečnim pogodbenim zneskom, le nekaj več kot 8.400 evrov oziroma 2 milijona takratnih tolarjev. Kar pomeni, da bo ob koncu varčevanja dobila precej manj, kot je bilo predvideno z izračunom stanovanjskega sklada.

Kot nam je pojasnil Janko Volk iz stanovanjskega sklada, se je informativni izračunani znesek spremenil zaradi temeljne obrestne mere (TOM), ki je bila v letu 2002 0,7 odstotna, potem pa je vsako leto padala. Varčevanja, ki se sklepajo sedaj so bolj trdna, saj niso vezana na TOM. Je pa možna sprememba obroka zaradi spremenljive obrestne mere, ki je vezana na 75 odstotno tržno donosnost državnih obveznic.

Zaradi inflacije se je varčevalki mesečni pogodbeni znesek do leta 2010 zvišal na 69 evrov, se je pa zato zvišala tudi mesečna premija, ki je v letu 2010 skupaj z obrestmi znesla na 86,25 evrov.

Po koncu varčevanja pa varčevalki pripada tudi obrestna mera za posojila 2,45 odstotka (za 10 let) in 3,80 odstotka (za 20 let), ki jo lahko prenese na svojega partnerja ali otroke in vnuke.

Današnja situacija pa je malce drugačna …Kot že omenjeno, Slovenci ne stojijo več v vrsti za pridobitev pravic iz naslova varčevanja v nacionalni stanovanjski shemi in število varčevalcev vsako leto upada. Kakšni pa so pogoji varčevanja danes?

Izračun, ki je objavljen na spletni strani sklada, pravi takole:
 

*Predpostavke izračunov na podlagi, ki veljajo v letu 2007.

Varčevanja torej niso več tako ugodna kot pred leti, vendar pa na stanovanjskem skladu zatrjujejo, da je varčevanje v nacionalni stanovanjski shemi še vedno dosti ugodnejše kot varčevanje na klasičnih računih na bankah. Kot pravijo na stanovanjskem skladu, ima varčevanje razmeroma visoko obrestno mero že po osnovnem varčevanju, 'ki pa s premijo, ki jo dobi varčevalec v primeru namenske porabe ali najema posojila, še poveča donosnost varčevanja na 4,7%'. Poleg tega pa ob koncu varčevanja varčevalec pridobi pravico najema posojila po bistveno ugodnejših pogojih, kot, če bi ga najel sicer pri banki in banka varčevalcu ne zaračuna stroškov vodenja in odobritve kredita.