Ob upoštevanju povprečnih obresti za depozite in predpostavki, da je bil denar v banki vezan vse leto, naj bi tako imel ta Slovenec za banki vsaj 11 milijonov evrov. Ni pa nujno, da je denar naložen izključno v slovenskih bankah, saj je treba davčni upravi prijaviti tudi obresti iz bank v drugih državah.

Rekorder bo državi iz tega naslova tako plačal okoli 90.000 evrov dohodnine. Plačilo le-te je obvezno za vse, ki iz naslova obresti na leto zberejo več kot 1000 evrov. Za kaj takšnega mora biti vaš bančni depozit vsaj okoli 25.000 evrov. Takšnih Slovencev je bilo po poročanju Žurnala lani le nekaj manj kot 52.000.

Koliko denarja pa vam uspe prihraniti na leto?

Veliko, malo ali pa nič? Če ste se našli v zadnjem možnem odgovoru – verjemite, niste edini!

Prav to smo vas spraševali v anketi, ki razkriva tisto, kar je načeloma javno znano – Slovenci lahko o ustvarjanju prihrankov večinoma le sanjamo, saj borni prihodki v primerjavi z visokimi cenami varčevanja enostavno ne omogočajo več. Kaj šele ljudje, ki so brezposelni!

Če bi imeli s čim varčevati, bi bila zgodba najbrž drugačna. Podatki namreč kažejo, da smo Slovenci dokaj varčen narod.

Slovenci imamo na bankah po poročilu Banke Slovenije nekaj več kot 14 milijard evrov prihrankov. Leta 2009 smo imeli ob skoraj enakem znesku tudi okoli 8 milijard evrov dolgov – večinoma je šlo za bančna posojila iz naslova stanovanjskih ali potrošniških posojil. Kar je relativno malo ...

Gospodinjstva Slovenije imajo s 44 odstotki glede na ostale članice Unije precej nižji dolg v razpoložljivem dohodku kot gospodinjstva evroobmočja s 96 odstotki in se glede na ta kazalec primerjalno uvrščajo med manj zadolžena. Vendar pa imajo slovenska gospodinjstva bistveno manj neto finančnega premoženja in s tem varnostnih rezerv v primeru težav pri odplačilu dolga, pravi poročilo Banke Slovenije.

Leta 2010 je bilo povečanje finančnih sredstev gospodinjstev manjše kot preteklo leto, predvsem zaradi negativnih gibanj na domačem kapitalskem trgu. Premoženje gospodinjstev se je povečalo za 2 milijardi evrov oziroma 5 odstotkov. Gospodinjstva so povečala predvsem vloge in premoženje iz naslova življenjskih in pokojninskih zavarovanj, ki je vezano na redna vplačila, so še zapisali v poročilu banke Slovenije.

Graf: Stopnja varčevanja gospodinjstev – razmerje med varčevanjem in razpoložljivim dohodkom. Vir: Surs

Četrtina gospodinjstev nima dovolj niti za sprotno življenje, kaj šele za varčevanje

To pa je ugotovila nedavna raziskava inštituta GFK. Izstopa Podravje, kjer je takšnega mnenja kar 45 odstotkov gospodinjstev. Povprečni mesečni dohodek slovenskega gospodinjstva je sicer januarja letos znašal 1.497 evrov, gospodinjstva pa večinoma ocenjujejo, da za pokritje osnovnih stroškov potrebujejo 1.259 evrov na mesec.

Največ denarja na mesec gre sicer za izdatke, ki jih terja stanovanje – najemnina, ogrevanje, elektrika in podobno, za kar namenimo okoli 300 evrov, podoben znesek gre tudi za hrano in pijačo, okoli 200 evrov pa za prevoz.

Kljub težkemu finančnemu položaju pa poskuša vsaj malo varčevati 57 odstotkov gospodinjstev. Povprečno jim za varčevanje na mesec ostane okoli 170 evrov. In za kaj varčujejo? Večina za prihodnost!

Pridružite se nam na Facebooku!