Glede na tržno raziskavo podjetja Gfk kar okoli 35 odstotkov Slovencev sodi v razred "zaskrbljenih varčevalcev", saj raje varčujejo, kot vlagajo. Tudi najemanje kreditov jim ni pogodu. Kar polovica „zaskrbljenih varčevalcev“ je starejših od 50 let in se izogiba zapravljanju. Če se le da, se izogibajo nakupovanju potrošnih dobrin.

26 odstotkov Slovencev sodi med "začetnike", kar pomeni, da jih varčevanje, banke, investicije, celo nepremičnine praktično ne zanimajo. So pa vseeno zaskrbljeni zaradi krize. Konec koncev, kdo pa ni?

No, očitno 10 odstotkov Slovencev, ki so se uvrstili v kategorijo "zapravljivcev“. Večinoma gre za osebe, stare med 31 in 50 leti, se lahko pohvalijo z redno zaposlitvijo. Tudi v teh negotovih časih jih ni strah vzeti kredita, istočasno pa del denarja namenjajo za varčevanje in vlaganja, kjer je njihov glavni motiv finančno varna starost, zato najraje vlagajo v pokojninske investicijske sklade. Bolj kot dvig cen in padec življenjskega standarda jih skrbi, da bi propadlo svetovno gospodarstvo.

Kar 22 odstotkov Slovencev sodi med "indiferentne“, ki jih ne zanima niti kriza, niti varčevanje za starost, so pa malce bolj naklonjeni k zapravljanju, oziroma potrošnji. Med njimi v večji meri najdemo mlajše osebe, ki še niso poročene in ki v gospodinjstvih, kjer živijo, ne odločajo o nakupih.

Najbolj varčna je skupina, ki so jo raziskovalci v angleščini poimenovali "Service-oriented preventers", slovenski prevod pa naj bi bil "Storitveno-orientirani preprečevalci". Ta skupina ljudi v Sloveniji predstavlja 3 odstotke prebivalstva. "Preprečevalci“ so sicer zahtevne, a za banke zelo pomembne stranke. Pred svojimi finančnimi odločitvami se želijo dobro informirati. Zanimajo jih tudi vse informacije o krizi, tako v Sloveniji kot v tujini. S pravilnimi finančnimi odločitvami si želijo zagotoviti mirno starost, tako da varčujejo v bankah in vlagajo v različne finančne finančne produkte.

Štiri odstotke Slovencev je raziskava uvrstila v skupino "samozadostnih". Gre za ljudi, ki znajo sami upravljati s svojimi finančnimi sredstvi. So dobro obveščeni o dogajanju na finančnih trgih. Največ jih živi v Ljubljani, med njimi pa je kar 66 odstotkov moških, starih od 31 do 50 let, ki so visoko izobraženi in imajo visoke dohodke. Pri vlaganjih so bolj skeptični od ostalih, najbolj pa jih skrbi, da bi se zaradi finančne krize znižala kakovost zdravstvenih storitev.

Slovenci smo glede na rezultate raziskave o finančni krizi dobro informirani. Med narodi, ki prebivajo na območju Vzhodne in Srednje Evrope, pa smo glede varčevalnih navad v zlati sredini. Prav tako pri zapravljanju. V povprečje nas uvršča tudi podatek, da 16 odstotkov Slovencev meni, da ne znajo dobro upravljati s svojimi financami.