Nov pravilnik o izvajanju Davčnega postopka je prinesel veliko sprememb. Najprej je cel val ogorčenja povzročilo določilo, da lahko podjetja med seboj z gotovino poslujejo le do višine 50 evrov, kar v praksi pomeni, da podjetje ali podjetnik tudi tiskalnika več ne more kupiti z gotovino, ampak mora zahtevati predračun, ga plačati preko poslovnega računa in šele nato ga lahko dobi.

A nas je bolj razburila določba, ki prepoveduje gotovinsko izplačevanje plač, regresa za letni dopust, povračil stroškov prehrane, prevoza in drugih povračil. Kljub temu, da nas velika večina posluje preko tekočih računov in se to na prvi pogled ne zdi nič posebnega, smo na določbo postali pozorni zaradi pisma, ki smo ga v naše uredništvo prejeli pred nekaj tedni.

Enemu izmed naših bralcev so namreč, kljub rednim prilivom in redni zaposlitvi, zaradi preteklih dolgov, zaprli tekoči račun. In v Sloveniji ni zakona, določbe ali uredbe, ki bi banke prisilila, da mu odprejo novega.

Zaradi sistema SISBON, ki vsem bankam omogoča vpogled v to kakšno je bilo preteklo poslovanje posameznega komitenta pri katerikoli banki, bodo državljani z dolgovi in brez računa, novega odprli zelo težko. Banke se o tem, kot pravijo na Ministrstvu za finance, odločajo same: 'Odprtje novih tekočih računov je odvisno od politike banke, ki individualno obravnava posamezen primer in se odloča tudi na podlagi SISBONa.'

Torej imamo pravilnik, ki določa, da ni zaposlitve brez tekočega računa in nobene garancije, da ima vsak državljan lahko tekoči račun.

Kakšen je namen sprememb, ki jih prinaša novela pravilnika?
Kot so nam sporočili z Ministrstva za finance je namen spremembe: 'Zagotavljanje večje transparentnosti in učinkovitejšega nadzora nad izplačevanjem plač in s tem povezanih davčnih obveznosti, kakor tudi preprečevanje oškodovanja upnikov, ki so svoje pravice uveljavljali v izvršilnih postopkih zoper delavca (izvršba na TRR), delavec pa je plačo dobival izplačano v gotovini, torej mimo TRR. Zaradi izplačevanja plače v gotovini tako delavec ni imel prilivov na TRR, na podlagi katerih bi bili upniki poplačani, zaradi česar je bil označen s slabo boniteto in mu je banka posledično račun zaprla. Slaba boniteta delavca pa je posledica neizpolnjevanja njegovih obveznosti do svojih upnikov.'

Tako o tem na Ministrstvu za finance. O tem, da na tisoče Slovencev tone v dolgove zaradi neizplačanih plač, propadlih podjetij in kreditnega krča, ki vlada pri bankah niti besede. Kaj bo s tistimi, ki imajo redno zaposlitev in jo bodo morda zaradi tega posledično izgubili, ne razmišljajo. Kako bodo ljudje z dolgovi, ki so trenutno brez zaposlitve in so jim zaradi dolgov zaprli račun, dobili zaposlitev in poplačali dolgove jih tudi ne zanima. Za njih je situacija precej enostavna: ko bo človek dobil zaposlitev, banka ne bo več imela razloga, da ne bi odprla računa. Ob tem seveda ne pomislijo, da rednih zaposlitev danes praktično ni, da se ogromno ljudi eksistencialno krizo rešuje z delom za določen čas, podjemnimi pogodbami in avtorskim delom.

Kdo bo v resnici pridobil s pravilnikom?
Država si sicer lahko obeta nekoliko večji izplen davkov in kakšen poravnan dolg več, a največ bodo seveda zopet pridobile banke, saj se bo število transakcij močno povečalo. Ob tem, jim na ministrstvu za finance blagohotno predlagajo, oziroma menijo: 'da bi bilo primerno, da se banke morebitnemu povečanemu brezgotovinskemu prometu in  morebitnim povečanim dohodkom prilagodijo tako, da provizije znižajo.'

Finančno obubožane banke, za katere je novela pravilnika kot manjše novoletno darilo, seveda komaj čakajo, da znižajo provizije zato, ker na ministrstvu menijo, da bi bilo primerno.

Zanima nas tudi, kako bo na novelo od reagiral urad Varuhinje človekovih pravic, saj je dejansko stanje pomeni, da je skupini državljanov dobesedno vzeta pravica do dela. Njihovo mnenje pričakujemo tokom dneva.

Nas že spremljate na Facebooku? Klikni: