Po neuspeli poravnavi je na mariborskem sodišču stekla prva sodna obravnava v tožbi zaradi vrtoglavih kreditov v švicarskih frankih. Tožniki Robert, Konrad in Pava Čeh vztrajajo, da bi jih banka morala ustrezneje opozoriti na tveganja. Tožena NKBM se brani, da so jih ustrezno opozorili.

Stanovanjsko posojilo, katerega višina je zaupne narave, so Čehovi najeli v letu 2008. Kljub rednemu odplačevanju kredita je zaradi spremembe menjalnega tečaja med evrom in švicarskim frankom znesek, ki ga še morajo odplačati, danes približno enak višini glavnice ob sklenitvi pogodbe.

Tožniki menijo, da bi jih NKBM ob najemanju kredita morala bolje opozoriti na tveganje. "Pogodbe so vsebovale klavzule, da so kreditojemalci seznanjeni z eventualnimi tečajnimi tveganji zaradi nihanja tečajev, kar po moji oceni in sodni praksi ne zadošča. Da bi stranka razumela, v kakšno tveganje se spušča pri takšnih dolgoročnih kreditih, mora tudi vedeti, kaj vpliva na spremembo tečaja," je prepričan odvetnik tožnikov Robert Preininger.

Po njegovem prepričanju ne gre za klasičen kredit. "Dejansko je to na nek način stava. To je produkt, ki po mojem mnenju sploh ni kredit, saj kreditojemalec stavi, da bo tečaj valutnega para stabilen, torej da se ne bo krepil švicarski frank, zato dobi nekoliko nižjo obrestno mero. Banka pa stavi obratno, da bo zaradi nekoliko nižje obrestne mere profitirala pri tečajni razliki," je pojasnil.

Po njegovih besedah je zato ključno vprašanje, ali so banke vedele, da lahko pride do bistvenega porasta tečaja švicarskega franka. "Če so vedele - in mi imamo dokaze, da so vedele - potem se niso enakopravno spuščale v to tveganje s kreditojemalcem." Poudaril je še, da se njegove stranke ne želijo izogniti odplačevanju kredita, nenazadnje še vedno redno poravnavajo mesečne obroke, ampak si želijo le enakopravnega odnosa z banko. "V tem trenutku želimo vzpostaviti položaj, kakršen bi bil, če bi bil najet evrski kredit. Tu v tem trenutku nismo pripravljeni nič popuščati." 

NKBM, katere odvetnica Nina Zidar Klemenčič ni želela dajati izjav, se brani, da so bila tveganja med drugim razvidna iz oglasnih gradiv, s katerimi je banka promovirala takšne kredite. Na naroku je med drugim tudi izpostavila, da bi se vsaj Robert Čeh kot strokovnjak ekonomske stroke moral zavedati tveganj.

Sodnik Marko Čagran je dal stranema 30 dni časa, da predložijo pisne izjave predlaganih prič, nato bo presodil, koga bodo dejansko vabili na sodišče. Naslednji narok je napovedal za 14. januar prihodnje leto.

Naroka se je udeležila tudi skupina posameznikov, ki so zaradi najema kredita v švicarskih frankih v podobni stiski kot Čehovi. Po podatkih Združenja Frank je tožbe proti bankam vložilo že skoraj sto prejemnikov kreditov v švicarskih frankih. Letos naj bi stekle sodne obravnave v vsaj petih primerih, naslednja je napovedana že v četrtek zoper banko Raiffeisen.