V letu 2015 so slovenski startupi dobili skupno 127 milijonov dolarjev (114 milijonov evrov) investicij, s čimer so več kot podvojili lanski rezultat in po podatkih startaj.si toliko kot v prejšnjih sedmih letih skupaj. Največji delež - 121,3 milijona dolarjev (108,6 milijona evrov) - predstavljajo investicije skladov tveganega kapitala, je na dogodku v organizaciji Startaj.si povedal podjetnik Boštjan Špetič. Poleg njih je 1,6 milijona evrov prinesel crowdfunding, 806.000 evrov so prinesle investicije pospeševalnikov. Z angelskimi investicijami so pridobili 983.000 milijonov evrov, za 2,2 milijona evrov je bilo državnih investicij. Skupno število transakcij je bilo 126, kar je skoraj dvakrat več kot lani, ko jih je bilo 68.

Največ investicij, kar 10,4 milijona evrov, prihaja iz Slovenije, 17,3 milijona evrov je ameriških, 9,4 milijona evrov kitajskih, 1,6 milijona evrov investicij od drugod. Kitajci so po podatkih Startaj.si letos prvič investirali v slovenske startupe. Imena vlagateljev niso znana, razen enega: v Ulu je pol milijona investiral kitajski investicijski sklad Fang. Slovensko ekipo vodi Jošt Faganel, ki razvija platformo za lažje upravljanje vozil v floti. Po Špetičevem mnenju lahko tudi letos pričakujemo nekaj investicij s Kitajske.

Največ, in sicer 36 milijonov evrov, je sicer lani aprila dobil britansko-slovenski Lyst, ki ga je soustanovil Slovenec Sebastjan Trepča. Ukvarjajo se s spletno prodajo visoke mode in vanj je po podatkih startaj.si vložilo več Evropejcev, del pa je prispeval tudi francoski modni velikan Bernard Arnault. Lyst sicer zaposluje več kot sto ljudi, ima 25 milijonov strank, v minulem poslovnem letu pa je pridelal 125 milijonov evrov prihodkov, so zapisali na startaj.si. Obenem je na spletni strani Lysta zapisano, da iščejo nove sodelavce. Drugo mesto po višini zbranih investicij je zasedla platforma Uniplaces za najem študentske sobe, na tretje mesto se je uvrstil Databox za poslovne aplikacije, četrti pa je startup Reveel, ki ponuja aplikacijo za oglaševanje.

"Treba bi bilo odstraniti ovire"

Špetič sicer opaža, da je v Evropi zadnje časa lažje priti do denarja kot v Ameriki, kjer so skladi postali bolj konzervativni. Vseeno poudarja, da se mora startup naseliti, kjer ima trg, in ne, kjer ima kapital, saj je slednji lahko povsod. "Drugače startup ne more prodajati, saj ne razume okolja," je prepričan. Startup sektor je po njegovem mnenju še vedno zanemarljiv v primerjavi s težavami, ki jih ima slovensko gospodarstvo, zato je razumljivo, da se država ukvarja z njimi. Država sicer veliko investira v ozaveščanje in odpira vrata podjetnikom, treba pa bi bilo odstraniti še veliko operativnih ovir, da bi bilo investiranje kapitala v Sloveniji lažje. Poleg države je izpostavil še vlogo industrije, ki bi morala kupovati startupe z inovacijami, kar pa se v Sloveniji ne dogaja, še razočarano ugotavlja.

Tudi letos nove investicije

Vse kaže, da bo tudi letošnje leto dobro za slovenske startupe. Pred nedavnim je švicarsko podjetje Netcetera napovedalo, investicije v startup podjetja iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in Makedonije, v načrtu pa imajo tudi nadaljnja vlaganja s podobno hitrostjo v naslednjih nekaj letih. Startupi bodo poleg finančne podpore prejeli tudi strokovno znanje in dostop do tržišča.

Investirali bodo v startup podjetja, ki so aktivna na področju finančne tehnologije, povezanih zdravstvenih storitev, prometne tehnologije, digitalizacije podjetij, medijev in zabave ter spletnih aplikacij in programske opreme za policijo. Pri upravljanju investicij sodelujejo tudi z Darkom Butino, ki je prevzel vlogo izvršnega direktorja za investicije ter že ima izkušnje s področja zagona, upravljanja in investiranja iz različnih podjetij. Med drugim je ustanovil dve startup podjetji, obenem pa je aktivni vlagatelj v Sloveniji, Srbiji in tudi v Švici.

Slovenski startup Nizkocenovci, ki ponuja spletno platformo za iskanje nizkocenovnih letov, je medtem prejel investicijo bolgarskega sklada Launchub in češkega sklada Credo ventures v višini 300.000 evrov. Namenili jo bodo za tehnični razvoj platforme, prodor na tuje trge, kot sta Nemčija in Francija, in testiranje ter optimizacijo izdelka. Ob investiciji, ki je ceno podjetja postavila na 1,5 milijona evrov, načrtujejo tudi nadgradnjo strategije razvoja. Do konca letošnjega leta načrtujejo okoli 15 milijonov evrov prihodkov, v prihodnjem letu pa približno 20- do 30-odstotno mesečno rast prihodkov.