ECB (Evropska centralna banka) je Cipru postavila nov ultimat. Do ponedeljka morajo zbrati milijarde dolarjev, drugače pomoči, ki bi pri življenju ohranila njihov bančni sistem, ne bo. Po zavrnitvi obdavčitve depozitov, ki so jo v parlamentu izglasovali v ponedeljek, ciprski politiki iščejo nove vire denarja, s katerimi bi si zagotovili še dodatno pomoč evropskih institucij.

Kot možnost omenjajo podržavljenje pokojninskih skladov, izdajo posebne obveznice, vezane na prihodnje prihodke, ki jih bodo ustvarili s prodajo zemeljskega plina, ter pomoč Rusije. Zadnja možnost je zagotovo najbolj politično občutljiva, saj strokovnjaki menijo, da bi Rusija za tako pomoč zahtevala pravico do postavitve vojaškega pristanišča na otoku in pravico do izkoriščanja zemeljskega plina.

Šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem je sicer povedal, da so se z Rusi že pogovarjali, a le o reprogramiranju dolga v višini 2,5 milijarde dolarjev. Druge možnosti, na primer novo posojilo ali naložbe v banke, pa po Nizozemčevih besedah niso verjetne. Prvič zato, ker so Rusi dali vedeti, da na to niso pripravljeni. Drugič pa zato, ker novo rusko posojilo ne bi kaj dosti pomagalo pri reševanju problemov in zagotavljanju vzdržnega položaja države, saj bi še povečalo dolg Cipra.

Pri tem je šef evroskupine še opozoril, da veliko alternativ sobotnemu dogovoru, ki predvideva obdavčitev vseh bančnih depozitov, ni. "Ciprčanom bomo dali čas in prostor, da preučijo vse možnosti in predlagajo alternative, ki pa morajo biti finančno zdrave, finančno in ekonomsko vzdržne ter seveda politično izvedljive," je dejal. A ob tem opozoril: "Nisem prepričan, da je sobotni sveženj zgodovina, saj, iskreno, ne vidim veliko alternativ."

Šef evroskupine je tudi poudaril, da Ciper "nedvomno predstavlja sistemsko tveganje" za evroobmočje, kar se je žal jasno pokazalo v zadnjih dneh. Izpostavil je tudi, da je bil vselej zelo previden pri izjavah, da je krize konec, saj so razmere zelo krhke, in ocenil, da k sreči ciprska drama ni povzročila veliko škode na finančnih trgih.