Država je leta 2004 javnim uslužbencem začela vplačevati premije v vzajemni sklad. Javni uslužbenci naj bi tako namesto dviga plač po upokojitvi prejemali mesečno rento, ki bi zvišala njihovo pokojnino. Minimalna premija za leto 2011 znaša 26,10 evrov.

Kot pravijo pri Kapitalski družbi, kjer se denar javnih uslužbencev zvesto nabira, je kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje 'rezultat uspešnega socialnega partnerstva v javnem sektorju, rezultat pogajanj in dogovorov pa je med drugim tudi to, da ima sistem določene posebnosti, ki odstopajo od splošne ureditve dodatnih pokojninskih zavarovanj, urejenih v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.'

Javni uslužbenci imajo tako dvojno davčno olajšavo, saj se njim vplačani znesek ne všteva v osnovo za dohodnino in v osnovo za prispevke za socialno varnost zavarovanca v letu, v katerem je bila premija plačana. 'Dvojne davčne olajšave omogočajo javnim uslužbencem, da si z dodatnimi vplačili v sklad povečajo svoje pokojninske prihranke in obenem v največji možni meri optimirajo svojo dohodninsko napoved.'

Dvojne davčne olajšave pa uslužbencem, kot pravi Milan, prav nič ne pomenijo. Milan bi potreboval sredstva, denar. Z davčnimi olajšavami ne bo nahranil lačnih ust.

Na Kapitalski družbi so nam zagotovili, da imajo zelo nizke stroške poslovanja, ki so enotni tako za premije delodajalca kot tudi za individualna vplačila, ki jih plačuje javni uslužbenec sam.

Pa smo naredili preprost izračun za obdobje od leta 2006 do leta 2010. Če bi država javnemu uslužbencu omenjene premije plačevala na klasičen varčevalni račun in ne v vzajemni sklad, bi tako posameznik dobil več denarja, ki bi ga lahko dvignil kadar koli, brez obresti, brez davka …

Uporabili smo podatke policista Milana, ki je v policiji zaposlen od leta 2004 in mu delodajalec, torej država, plačuje minimalno premijo. Od leta 2006 do 2010 se mu je v skladu nabralo za 1346,45 evra.

Nato smo uporabili iste zneske in na Abanki so za Cekin.si pripravili izračun varčevanja na varčevalnem računu, kjer morajo sredstva odležati zgolj 30 dni, nato pa so komitentom prosto dostopna. Na banki bi v tem času Milan imel že 1405,47 evra.

Pa še to, če bi Milan povsem enak znesek, ki ga zanj država vplačuje v vzajemni sklad, spravljal v nogavico, bi danes imel 1346,09 evra. Torej le 0,36 evra manj kot v skladu.

Vzajemni sklad javnim uslužbencem ne omogoča predčasnega dviga, medtem ko na varčevalnem računu lahko dvigneš denar kadar koli. Poleg tega po izpolnitvi pogojev v primeru enkratnega izplačila iz vzajemnega sklada Milan plača še 25-odstotno akontacijo dohodnine, pri varčevalnem računu akontacije ne bi plačal. Poleg tega vzajemni sklad varčevalce bremeni še za vstopne stroške ter upravljavsko provizijo, ki je pri varčevalnem računu prav tako ni.

Kljub temu pa upravljalci skladov glasno prepričujejo, naj si javni uslužbenci plačujejo še dodatno premijo in si tako uredijo prihranke za starost.

Kot kaže, so vzajemni pokojninski skladi še ena 'pogruntavščina' države, namenjena sama sebi. Resda se pokojninska blagajna vztrajno prazni in bo za svojo prihodnost nekako treba poskrbeti, vendar pa naj vsak posameznik dobro premisli, kam bo naložil svoj denar. Če ga seveda sploh ima.