Varčevalec se je leta 2001 po svojem delodajalcu vključil v dodatno pokojninsko zavarovanje. Delodajalec mu je celotno obdobje varčevanja plačeval premijo v višini 5,84 odstotka bruto plače, kar je v zadnjem letu varčevanja znašalo okoli 130 evrov mesečno.

Do upokojitve je privarčeval skoraj 21.000 evrov in se je odločil prejemati sedemletno mesečno rento v višini 225,25 evra. Po izteku sedmih let bo prejemal 12 evrov na leto. Glede na višino zbranih sredstev bi se lahko odločil tudi za dosmrtno rento z 20-letnim jamstvom, ki bi v njegovem primeru znašala slabih 86 evrov.

Res je, da bomo pokojnino ob upokojitvi sicer verjetno prejemali, žal pa ne bo prav visoka. Zaradi čedalje več starejših je jasno, da samo državni ukrepi ne bodo dovolj, zato bomo morali za svoje prihodke po upokojitvi poskrbeti tudi sami.

Mladi se zavedajo, da pokojnina ne bo visoka, a največkrat še ne razmišljajo o njej. "Bom že kako," pravijo. Verjetno bodo tako govorili, dokler že danes precej nizka povprečna pokojnina ne bo dosegla kritične točke. Takrat bo morda že pozno, saj v relativno kratkem času ne bo mogoče privarčevati dovolj za dostojno pokojnino, opozarjajo poznavalci.

Mladi si lahko privoščijo večje tveganje

V klasičnem pokojninskem skladu z zajamčeno donosnostjo se pogoji s starostjo ne spreminjajo. V pokojninskem skladu varčujejo vsi pod enakimi pogoji, donosi so enaki za vse. Drugače je v skladu življenjskega cikla, ki so ga prvi oblikovali v Modri zavarovalnici in so zaenkrat edini v Sloveniji.

Posameznik v njihovem Modrem krovnem pokojninskem skladu s staranjem potuje skozi celoten "življenjski cikel" in dosega najboljše donose na vložen denar. Ob prvi zaposlitvi lahko začne sredstva plemenititi v Dinamičnem podskladu z najbolj agresivno naložbeno politiko, ki omogoča doseganje višjih donosov.

Dinamični podsklad je namenjen varčevalcem, ki imajo do upokojitve najdlje in si zaradi dolgoročnosti varčevanja lahko privoščijo več tveganja. Lahko na primer varčujejo v delnicah in na dolgi rok dosežejo višjo donosnost. In praksa kaže, da varčevanje v skladih z agresivno naložbeno politiko na dolgi rok ni tako tvegano, saj se z leti izravnavajo nihanja na finančnih trgih.

Varčevalec lahko v Modrem krovnem pokojninskem skladu s staranjem prehaja v naslednja podsklada. Najprej v Preudarnega z malo bolj umirjeno naložbeno politiko in manjšim tveganjem. Pred upokojitvijo vstopi v Zajamčenega, kjer je privarčevano na varnem. Ko se namreč približuje upokojitvi, tveganje zanj ni več sprejemljivo, saj je za dodatno pokojnino varčeval skozi vso svojo delovno dobo.

Varčevalci lahko sami izbirajo med podskladi in tudi mladi lahko varčujejo v manj tveganem podskladu, če želijo. Mlajši do 50 let lahko varčujejo v katerem koli podskladu, starejši nad 60 let le v zajamčenem podskladu. Enkrat letno lahko tudi spremenijo odločitev in začnejo varčevati v drugem podskladu, če jim starost omogoča.

Enkratni dvig je močno obdavčen, polico je možno zamrzniti

Varčevalec lahko svoj privarčevan denar tudi predčasno dvigne, vendar bi bil v takem primeru precej obdavčen. Varčevanje za starost je namreč namensko dolgoročno varčevanje, ki ga država podpira z zagotavljanjem davčne olajšave. Če dvigne privarčevana sredstva v enkratnem znesku, je znesek zelo obdavčen - 25 odstotkov je akontacija dohodnine, sledi končni poračun finančne uprave, ki je seveda odvisen od ostalih dohodkov.

Če v določenem obdobju zaradi nastale finančne situacije varčevalci ne zmorejo plačevati premij za dodatno pokojnino, se lahko kadar koli začasno ali za stalno odločijo za tako imenovano mirovanje police. V času mirovanja ne vplačujejo premij, hkrati se privarčevana sredstva še naprej plemenitijo. Tveganje neizplačila je praktično neobstoječe, vzajemni pokojninski skladi so visoko regulirani produkti in praktično ne more priti do primera, ko sklad ne bi mogel izplačati privarčevanega denarja.

Kako je v primeru morebitne smrti?

Vsak varčevalec lahko določi upravičence, ki so v primeru smrti upravičeni do izplačila odkupne vrednosti zavarovalne police. Če niso določeni, odkupno vrednost izplačajo dedičem. Če upokojenec, ki se je odločil za mesečno dodatno pokojnino z zajamčenim obdobjem izplačila 10 let, umre po petih letih prejemanja rente, naslednjih pet let zneske mesečno nakazujejo na račun, ki ga je določil za primer smrti. Če preživi 10-letno obdobje, mu določeno mesečno rento nakazujejo do konca življenja.

Varčevanje za dodatno pokojnino je "tek na dolge proge" in razumljivo odločitve ne sprejmemo z danes na jutri. Prej se nam odpre kup nekih vprašanj in pomislekov. Zato imajo upravljavci pokojninskih skladov na voljo svetovalce, ki bodo vse pojasnili. Sklad življenjskega cikla sicer najbolje opravlja svojo funkcijo, ko varčevalci upravljanje z denarjem prepustijo strokovnjakom, ki na podlagi dnevnega dogajanja na trgu sprejemajo odločitve, kdaj in kam vlagati za čim višje donose. Glavni namen varčevanja je namreč zagotavljanje socialne varnosti, da bo tretje življenjsko obdobje varno in lepo.

Že zdaj si lahko izračunate višino vaše pokojnine, samo izpolnite nekaj podatkov in v hipu boste prejeli informativni izračun. Lahko pa sodelujete tudi v nagradni igri.