V uredništvo Cekina je priromalo jezno pismo 23-letne Anite iz Trbovelj, ki je ogorčena nad nesmisli, ki se v zadnjem času dogajajo pri najemanju posojil. Na spletni strani banke je zasledila ugodno ponudbo stanovanjskega posojila v okviru jamstvene sheme, zato je z obiskom na matični banki želela preveriti, ali za to izpolnjuje vse potrebne pogoje. Banka, pri kateri ima odprt transakcijski račun, ji je po pregledu dokumentacije kljub zaposlitvi za določen čas zatrdila, da izpolnjuje vse kriterije za najem posojila, s katerim rešuje stanovanjski problem. Po uvodnem navdušenju jo je dan kasneje čakal hladen tuš. Referentka na bančni poslovalnici ji je namreč razložila, da se je zaradi dviga minimalne plače dvignila tudi meja minimalnih sredstev, ki morajo ostati na transakcijskem računu po plačilu obroka za posojilo. Ta znesek je pred dvigom minimalne plače znašal 420 evrov, sedaj pa se je povečal na kar 562 evrov.

Bralka Cekina zaradi mesečnega dohodka, ki znaša 650 evrov neto na mesec, zdaj komajda presega prag minimalne plače. Njena osnovna plača je namreč ostala ista, znesek minimalne plače pa presega zgolj za 88 evrov. In največ toliko lahko znaša mesečni obrok za stanovanjsko posojilo. Po njenih izračunih bi za obdobje 30 let lahko najela maksimalno 20 tisoč evrov, kar je seveda občutno premalo. Pred dvigom minimalne plače pa bi bila ob istih pogojih upravičena do skoraj 50 tisoč evrov posojila.

Svojo srečo je poskusila tudi pri ostalih bankah, vendar so vse njeno prošnjo gladko zavrnile. Vsa obupana se je zato obrnila tudi na ministrstvo za finance, kjer pa so ji razložili, da je država nekje morala določiti mejo, pod katero banke ne morejo zapleniti sredstev. Kot so ji povedali, želijo s tem ukrepom zaščititi kreditojemalce. Bralka se zato upravičeno sprašuje, ali so posojila iz jamstvene sheme zgolj farsa države, ki želi v teh hudih časih dajati navidezen vtis, da svojim državljanom pomaga, čeprav na drugi strani onemogoča dostop do te pomoči.

Anitina zgodba pa ni edina. V uredništvo Cekina je prav tako prispelo pismo ogorčenega bralca, ki se mu je zaradi dviga minimalne plače tik pred zdajci zmanjšal znesek najetega posojila. In to ravno nekaj dni po tem, ko je za novo kupljeno stanovanje nakazal aro. Zaradi dviga minimalnih sredstev na računu mu je namreč banka zmanjšala odobreno hipotekarno posojilo za kar 25 tisoč evrov, ki pa jih mora sedaj dobiti na drug način, če želi v celoti izplačati kupnino. Časa ima do sredine aprila, v nasprotnem primeru mu grozi, da bo izgubil aro v vrednosti 2.500 evrov.

In kaj na vse to porečejo banke?

Zaradi pereče in aktualne problematike smo se na Cekinu odločili, da se po odgovore odpravimo na različne slovenske banke. Vprašanje o tem, kaj lahko dejansko komitent stori v tej delikatni situaciji, smo naslovili na kar nekaj slovenskih bank. Številne banke so potrdile, da so v zadnjem času res morale zavrniti kreditojemalce, ki zaradi dviga minimalne plače niso ustrezali pogojem za želen znesek najema posojila. Glede na določilo v Zakonu o izvršbi in zavarovanju je treba ob upoštevanju vseh odtegljajev, vključno z odtegljajem za na novo odobreni kredit, zagotoviti, da kreditojemalcu ostane najmanj znesek v višini minimalne neto plače, to je 562 evrov od 1. 3. 2010 dalje. Nekatere banke pa so tudi dodale, da ni v njihovi pristojnosti, da bi komentirali, ali je zakon v teh časih smiseln ali ne.

Kaj lahko torej kreditojemalec sploh stori?

V Abanki so nam odgovorili, da lahko kreditojemalec kreditno sposobnost poveča s preostalimi stalnimi prihodki. Pri določeni vrsti zavarovanja (na primer hipoteka) upoštevajo tudi druge prihodke, ki jih stranka lahko dokaže. Takšni dohodki morajo biti stalni in dolgoročni, kot so to avtorski honorar, renta, prihodek od najemnine in podobno.

"Bralki bi svetovali, naj nakup preloži na kasnejši čas, v vmesnem obdobju pa naj poskusi privarčevati dodatna sredstva,“ je jasno povedal Uroš Frantar iz Unicredit banke.

Glede na odgovore obeh bank pa lahko sklepamo, da dvig minimalne plače ne bo vplival na kreditojemalce, ki že imajo obstoječi kredit, pa čeprav bo po plačilu obroka na računu ostalo manj kot znaša znesek minimalnih sredstev.

"Anuitete pri že odobrenih kreditih ne bomo zniževali zaradi nove minimalne plače. Problem je pri novo odobrenih kreditih, kjer se ob najemu kredita z novo anuiteto ne sme posegati v neto minimalno plačo,“ pa nam je povedala Mira Babič iz Abanke. Tudi V SKB banki obstoječim kreditojemalcem zaradi spremembe zakonsko predpisane višine minimalnega zneska ne bodo reprogramirali posojil. Bodo pa to storili v primerih finančnih težav pri odplačevanju kredita, če se ne bo mogoče s stranko dogovoriti za ustreznejši način vračanja kredita.

Ukrep je pomemben tudi za obstoječe kreditojemalce, ki kredite odplačujejo prek upravno administrativne prepovedi – v breme plače. V teh primerih je delodajalec zavezan, da odteguje obremenitve samo do višine minimalne plače. Kreditojemalcem z nižjimi dohodki se tako lahko zgodi, da jim delodajalec odteguje samo del obroka posojila.

V takih primerih v UniCreditu svetujejo, da posojilo pričnejo odplačevati preko trajnega naloga v breme osebnega računa. V primeru, da kreditojemalec ne more več odplačevati obroke, pa se z vsakim kreditojemalcem individualno pogovorijo o dodatnih možnostih. Ena izmed rešitev je tudi reprogramiranje posojila, kjer gre pravzaprav za najem novega posojila, s katerim se poplača starega. Ob tem nastanejo tudi določeni stroški, saj vam banka zaračuna predčasno poplačilo starega in vse stroške, ki nastanejo ob najetju novega. V UniCreditu na primer tak strošek znaša 100 evrov, v Sparkasse pa  v skladu s trenutnim cenikom znašajo 0,1% od nezapadle glavnice posojila. Če želite izvedeti več o reprogramu posojil, si preberite članek Zamenjajte slabo posojilo za boljšega.

Na Abanki so nam povedali, da morajo kreditojemalci obstoječe kreditne obveznosti poravnavati v skladu s kreditno pogodbo. Če delodajalci ne nakažejo celotnega obroka oziroma anuitete, mora stranka sama poskrbeti za plačilo razlike do celotne mesečne obveznosti.

Iz Sparkasse so sporočili, da je potrebno ločiti med odplačevanjem anuitet preko administrativne prepovedi, ki ga izvaja delodajalec in trajnim nalogom oziroma direktno obremenitvijo, ki jo kreditojemalec sam odpre pri banki. Ne glede na parametre v izplačilni prepovedi delodajalec mora upoštevati zakon in ji torej ne sme trgati preko minimalne plače. Delodajalec torej mora izplačati minimalno plačo, stranka pa potem doplača razliko do celotne anuitete.