V lanskoletni raziskavi, ki smo jo izvedli v okviru projekta Vem, da ne vem, smo ugotovili, da povprečen Slovenec letno izgubi 1208 evrov zaradi stroškov slabih finančnih odločitev. Gre za odločitve, ki so posledica finančne nepismenosti. Za napake, ki jih delamo pri izbiri banke ali kredita, pri stanovanjskih stroških, stroških življenja, prevoza, dopusta, ki ga ne načrtujemo vnaprej. Plačujemo previsoke stroške zavarovanj, varčevanj ...
Lahko podrobneje izpostavite nekaj najpogostejših napak?
- Ne vemo, kam gre naš denar, ker ne spremljamo svojih prihodkov in odhodkov.
- Živimo prek svojih zmožnosti. Nagnjeni smo k potrošnji in smo neučakani. Vse želimo tukaj in zdaj, ne glede na naše dejanske zmožnosti.
- Večjih izdatkov ne načrtujemo vnaprej. Sem spadajo dopust, nakup avtomobila in podobno. Za take stroške napačno raje posegamo po gotovinskih kreditih, limitih, kreditnih karticah.
- Ne postavljamo si konkretnih finančnih ciljev. Kaj želimo in kdaj si to želimo? Kdaj želimo kupiti nov avto? Koliko želimo imeti pokojnine? Kaj želimo omogočiti svojim otrokom?
- Ne delamo si finančne zaščite, svoje zlate rezerve v primeru, da izgubimo delo, imamo težave z zdravjem ...
Bi rekli, da se ne zavedamo dovolj, da imajo naše finančne odločitve lahko hude posledice?
Za primer si poglejmo kreditojemalce, ki so kredite najemali v švicarskih frankih. Ne samo, da so prevzeli valutno tveganje in v večini niso vedeli, kaj to pravzaprav pomeni, tudi zadolževali so se kljub temu, da niso bili kreditno sposobni za kredit v domači valuti, torej evru. Danes je vrednost njihove nepremičnine v določenih primerih nižja kot stanje glavnice, ne zmorejo plačevati obveznosti, dolgovi se kopičijo. V kolikor bi ljudje imeli osnovno znanje, ampak res osnovno, bi vedeli, da morajo pred kakršno koli zadolžitvijo najprej ugotoviti, kakšna je njihova dejanska zmožnost odplačevanja. In to gotovo ni kreditna sposobnost. Ta znesek morajo dajati na stran že prej, da bi občutili, kaj jih čaka prihodnjih 20, 25 let. In poskrbeti morajo za ustrezno zaščito. Tukaj govorimo o tej zlati rezervi, ki jo moramo imeti v primeru izgube zaposlitve ali kakšnih drugih nepredvidenih izdatkov. Večina ljudi živi od plače do plače in to je zelo nevarno. In tako živijo, četudi mnogim sploh ne bi bilo treba.
Projekt Vem, da ne vem je nastal leta 2014 in si prizadeva za povečanje splošne finančne pismenosti. Takole so zapisali, kaj se lahko zgodi, če smo finančno nepismeni: "Začelo se je z limitom in kreditno kartico. Nadaljevalo z enim, drugim, tretjim kreditom. In še ni bilo konec. Za piko na i so si denar začeli izposojati še od nepravih ponudnikov. Še tisto, kar so privarčevali, so investirali v napačne finančne produkte in izgubili del, nekateri pa celo ves privarčevani denar. Ni šlo v nedogled, ker ne gre. Vsi ti ljudje so občutili, kako tanka je linija med bogatim in revnim." V njihovi raziskavi splošne finančne pismenosti je sodelovalo 3618 odraslih Slovencev, le vsak sedmi je pravilno odgovoril na precej splošna vprašanja o upravljanju s svojim denarjem, tretjina je pokazala zelo pomanjkljivo znanje. Eno izmed vprašanj je bilo recimo: Družina Slovenc z dvema otrokoma, starima 3 in 5 let, je s kreditom v višini 120 tisoč evrov pravkar kupila stanovanje. Drugega premoženja ali prihrankov nima, saj jih je porabila za stanovanje. Katero vrsto zavarovanja bi najprej potrebovala? Poznate odgovor? Odgovor je riziko življenjsko zavarovanje, pove Ana Vezovišek. |
Komentarji (33)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV