Takrat nekaj več kot 30 let star Ben Southall je premagal 35 tisoč drugih, ki so se prijavili na oglas za naslednje sanjsko delo. Anglež je lahko šest mesecev po cele dneve plaval in se sproščal. Njegova služba je bila namreč, da raziskuje otok Hamilton, ki je del Velikega koralnega grebena v Avstraliji, ter o svojem doživetju piše blog. V pol leta se je obogatil za 85 tisoč evrov, poleg tega pa je lahko še brezplačno živel v vili s tremi spalnicami in bazenom.

Roisin Madigan pa je sanjsko delo dobesedno opravljala. Njena služba med študijem je bila namreč, da je preizkušala drage dizajnerske postelje. Plačalo jo je podjetje Simon Horn Ltd, ki izdeluje luksuzne postelje, ki stojijo v marsikaterem hotelu s petimi zvezdicami. Želeli so, da si lahko njihove stranke preberejo tudi objektivno mnenje nekoga, ki je njihove izdelke dejansko preizkusil.

Če radi potujete in se spuščate po vodnih toboganih, pa je sanjska naslednja služba. 29-letni Tommy Lynch leto za letom potuje od Floride do Grčije, od Egipta do Mehike in se v luksuznih letoviščih spušča po njihovih vodnih toboganih. Svojemu delodajalcu nato poroča, kako prijetna je bila izkušnja; preveri pa tudi, kako dobro je poskrbljeno za varnost, kakšna je voda, kolikšno hitrost je mogoče doseči na toboganu in s kakšne višine prileti uporabnik v bazen. Kako je začel s takšnim delom? Najprej je preverjal kakovost bazenov.

Če je to za vas preveč avanturistično, si preberite, v kakšno službo je nekaj časa hodil Američan Hardy Wallace. 7500 evrov je zaslužil na mesec, da je na severu Kalifornije preizkušal vina in o njih poročal v svojem blogu in na Twitterju ter Facebooku. Proizvajec vin Murphy-Goode mu je za šest mesecev dela dal urediti tudi stanovanje, kjer mu ni bilo treba plačevati najemnine. Danes se Wallace celo sam ukvarja s proizvodnjo vin.

In če je delo z vini za vas premalo sladko, je tu še ena priložnost, ki očitno obstaja na tem širnem svetu. Preizkuševalec sladkarij. Podjetje Swizzells Matlow je na to delovno mesto zaposlilo 12-letnega šolarja Harryja Willsherja, ki je tako postal tisti, ki je odločil, ali bodo pričeli določen recept proizvajati za prodajo ali ne. Mali Anglež bo poslovne vizitke, ki mu jih je prav tako izdelalo podjetje, verjetno za spomin čuval do konca življenja.