Svetovni dan varčevanja, ki je 31. oktobra, obeležujemo od leta 1924, ko so se v Milanu zbrali predstavniki 700 hranilnic iz 27 držav ter z razglasitvijo svetovnega dneva varčevanja posameznike in gospodarske družbe opozorili na pomembnost varčevanja. To je aktualno tudi danes, čeprav so obrestne mere zelo nizke.

Slovenci veljamo tudi za zelo varčen narod. To dokazuje stopnja varčevanja, ki se izračuna iz razmerja med prihodki in višino prihrankov. V Sloveniji je ta stopnja po podatkih statističnega urada lani znašala 13,9 odstotka in se v primerjavi s predlani povečala za 0,9 odstotne točke. Kot so izračunali statistiki, je posamezno gospodinjstvo lani v povprečju privarčevalo 1750 evrov.

Tudi podatki Banke Slovenije kažejo, da so slovenska gospodinjstva povečala varčevanje. Njihova finančna sredstva so konec junija znašala 44,5 milijarde evrov, kar je za 2,8 milijarde evrov več kot pred letom dni. V strukturi finančnih sredstev so lani nekaj manj kot polovico sredstev predstavljale gotovina in vloge. Vloge so lani dosegle 18,8 milijarde evrov, od tega 96 odstotkov v domačih bankah.

Z nekoliko nižjo stopnjo, kot so gospodinjstva lani povečala svoja sredstva, so naraščale tudi njihove obveznosti. Medtem ko so obveznosti zaradi najema stanovanjskega posojila v zadnjih letih bolj ali manj enake, so v zadnjih dveh letih močno narasla potrošniška posojila. Lani so se ta po podatkih statističnega urada povečala za 12,4 odstotka.

ZPS: Z informirano izbiro do velikih prihrankov

V Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so opozorili, da potrošniki lahko z informirano izbiro kupimo kakovostne izdelke po bolj ugodni ceni, s čimer lahko precej privarčujemo. To potrjujejo rezultati njihovih primerjalnih testov, s katerimi večkrat dokažejo, da cena ni nujno merilo kakovosti, so sporočili.

Pravijo, naj potrošniki preverijo, koliko plačujejo za redne mesečne stroške, ki vključujejo tako stanovanjske stroške kot stroške kredita, premij, zavarovanj. Velikokrat se namreč zgodi, da "za zvestobo drago plačujejo", zato jih opominjajo, da lahko prihranijo tudi z zamenjavo ponudnika plina, elektrike, banke, zavarovalnice.

V vsakodnevnem življenju pa štejejo tudi majhni zneski, dodajajo. Primerjalni testi ZPS namreč večkrat pokažejo, da se da precej prihraniti, če se potrošnik pred nakupom oboroži z informacijami. Tako lahko denimo za podobno kakovosten sesalnik odštejejo 120 ali 280 evrov, za električno ščetko 129 ali 329 evrov, za baterijski vrtalnik pa 170 ali 285 evrov.

Primerjava cen mleka pa je denimo pokazala, da je najbolje ocenjeno mleko stalo 73 centov, najdražje v primerjalnem testu pa 1,25 evra. "Če na leto zaužijemo 50 litrov mleka, to pomeni 36,50 ali 62,50 evra. Če razliko 26 evrov pomnožite s številom družinskih članov, ta ni več le nekaj evrov, temveč več kot 100 evrov pri štiričlanski družini," so nanizali v ZPS.

Kako varčevati?

Pravilo in temelj dobrega ravnanja z denarjem je, da trošite toliko, kolikor zaslužite oz. še malo manj. 

Zavedati se morate, kateri stroški imajo prednost: najemnina, stanovanjski kredit, računi za stanovanje, hrana ...

Slednjo kupujte načrtovano, kar pomeni, da doma sestavite seznam, kaj potrebujete, in se z njim odpravite po nakupih. Skušajte kupiti hrano in druge stvari za cel mesec, tako da boste čez mesec kupovali le nujne stvari – svež kruh, mleko, sadje in zelenjavo ... Tudi za te nakupe določite znesek in ga ne prekoračite. 

Pozabite na minuse na karticah. Če jih že imate, pa sestavite načrt, kako boste dolg pokrili. 

Izsledite skrite stroške, kot je na primer kava v lokalu. Če jo vsak dan spijete, boste ob predpostavki, da zanjo odštejete 1,40 evra, na mesečni ravni porabili 39,2 evra, na letni pa 470 evrov. In to le za kavo!

Ob tem še kadite? Finančno se vam ne splača, obstajajo pa tudi številni zdravstveni razlogi, zakaj je dobro prenehati. 

Se ves čas vozite z avtom? 10 minut do službe, do trgovine, do staršev … Razmislite o javnem prevozu, bolj drzni pa si nabavite kolo. S slednjim se lahko vozite tudi pozimi. Počutili se boste odlično, ne le zaradi fizične dejavnosti, temveč tudi zaradi zavedanja, da skrbite za čistejše okolje. Pa še več cekinov vam bo ostalo v denarnici.

Številni imajo tudi težave z nepremišljenim nakupovanje oblek, spominkov in drugih nepotrebnih stvari, ki na polici zbirajo prah. Kupujte le takrat, ko res kaj potrebujete, pri tem pa uporabljajte le gotovino. Znesek, ki ga lahko porabite, določite že doma in ga ne prekoračite.

Če se še vedno ne morete brzdati, razmislite o strokovni pomoči. Čustveno zapravljanje je velik problem: če ste slabe volje ali depresivni, se iz težav rešujte na druge načine in ne z obiskom trgovin.

Mečete hrano?

Že to, da hrana konča v smeteh, je nedopustno. Če pa še seštejete, koliko vas to stane, vas bo prepričalo, da se nakupov hrane lotite bolj preudarno. Vse, kar vam ostane od obrokov, shranite in porabite za naslednji obrok ali naslednji dan.

Več namigov o tem, kako privarčevati, pa najdete v spodaj dodanih člankih!