Stanje na slovenskem trgu nepremičnin je po besedah investitorjev in nepremičninskih agentov porazno. V eni izmed agencij so nam povedali, da trenutno prodajajo kar 200 stanovanj, potencialne kupce imajo le za tri. Ob tem je lastnik agencije dodal še:  "Tako slabo kot je sedaj, ni bilo še nikoli.“

Tudi sami smo pred kratkim naredili pregled stanja v Ljubljani in od prodajalcev izvedeli, da prodaja praktično stoji. A večjega premika pri cenah kljub temu ni opaziti. Zagotovo je v zadnjem času veliko k temu pripomogla tudi država s svojo obljubo, da bo pomagala rešiti gradbeni sektor tudi z odkupom neprodanih nepremičnin, čeprav gre ob tem bolj za reševanje bank, kot pa gradbincev. Ministrica za gospodarstvo je ob najavi tega ukrepa poudarila, da ne bodo reševali že nasedlih gradbincev ter da pričakujejo, da bodo za prazna stanovanja dobili nižjo ceno.

Kakšen učinek bo ta poteza imela na trg nepremičnin je težko napovedati, saj se ne ve, po kakšni ceni misli država stanovanja odkupovati ter kaj bo z njimi storila. Med tem je Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana objavil razpis za oddajo 450 neprofitnih stanovanj v najem. Večina stanovanj, ki bodo na voljo med leti 2011 in 2013 se bo nahajala v soseski Polje II, zanimanje za stanovanja pa je ogromno. Na skladu po naših informacijah pričakujejo okoli 4.000 prijav, kar je ogromen porast glede na prejšnji razpis na katerega se je prijavilo 2909 prosilcev. Do sedaj je razpisno dokumentacijo osebno prevzelo več kot 2400 ljudi, v kar niso všteti tisti, ki so si jo natisnili preko povezave na njihovi internetni strani. Vloge bodo sprejemali do 31.01.2011, do danes pa so jih prejeli že 590. To skoraj zagotovo pomeni, da bo za pridobitev stanovanja potrebno zbrati znatno večje število točk, kot kadarkoli poprej na katerem izmed razpisov.

Kaj lahko torej pričakujemo?

Nedavno smo imeli priložnost poslušati predavanje prof. dr. Andreje Cirman, izredne profesorice na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, katere mnenje je, da se je trg nepremičnin, kljub temu, da je obseg prometa močno nižji, kot prejšnja leta, stabiliziral. Ob tem se poraja vprašanje, zakaj bi torej država posegala na stabilen trg nepremičnin? Še posebej, če drži trditev dr. Cirmanove, da je trenutna ponudba, ki ustvarja presežek na trgu in pritisk na visoke cene, defektna. Kot primer je navedla stanovanja v Celovških dvorih, ki so jih prodajali kot nadstandardna. Bo torej država kupovala "defektna" stanovanja?

Zanimiv je tudi pogled dr. Cirmanove v prihodnost. Mogoče se bo komu zdel celo malce utopičen. Predvideva namreč rast nepremičninskega trga predvsem v segmentu večjih stanovanj in hiš. Omenjeno rast naj bi generirali pripadniki tako imenovane "baby boom“ generacije. Gre za generacijo, ki je v času največje rasti trga kupovala prva stanovanja, za katera se je največkrat moral zadolžiti še kakšen bližnji sorodnik. Ta stanovanja naj bi postala premajhna, saj se družine povečujejo in čas naj bi bil za nove selitve.