Kljub temu da je direktor sklada obljubil, da stanovanj ne bodo kupovali po prenapihnjeni ceni, tudi če jih bodo prodajale državne banke, je seveda vprašanje, kaj je ugodna cena? Ob tem, da je trg novogradenj praktično mrtev že več kot tri leta, so banke uspele zadržati visoke cene neprodanih stanovanj, koliko pa so ta trenutek v resnici vredna na trgu, pa očitno ne bo nikoli znano.

Sklad naj bi stanovanja kupoval le na območjih, kjer je razvita infrastruktura, industrija in demografski prirast. Do stanovanj naj bi prišli preko poziva, ki so ga namenili lastnikom neprodanih novih stanovanj, tako bankam kot investitorjem. Prva odpiranja ponudb naj bi bila že čez dober mesec, sredi junija letos.

"Banka dobi likvidna sredstva, sklad stanovanja, državljani pa lahko ta stanovanja kupijo ali najamejo z nekimi ugodnimi načini financiranja," načrt pojasnjuje Andoljšek.

Stanovanjski sklad tako ne bi več "proizvajal" stanovanj, ker je to po Andoljškovem mnenju stvar trga. Postal bi finančni sklad, ki bi zagotavljal povratne instrumente financiranja. Pod kakšnimi pogoji bi lahko bila stanovanja na voljo kupcem, Andoljšek še ni mogel govoriti, pričakovati pa je ugodnejše pogoje kot na trgu. Javni sklad, za katerega velja boniteta države, je lahko ugodnejši od komercialnih bank, je dodal. Vlogo sklada sicer v prihodnje vidi kot dopolnilo trgu in drugim razvojnim institucijam, kot je Eko sklad ali SID banka.

Poleg odkupa stanovanj je direktor stanovanjskega sklada napovedal tudi ureditev pravnoformalnih razmerij za 540 stanovanj, ki so leta 2009 prešla z ministrstev na sklad ter da bodo nadaljevali z gradnjo 478 stanovanj na Brdu. Novega izvajalca naj bi izbrali z razpisom, ki bo objavljen kmalu.

Spremljajte nas na Facebooku!