Socialni partnerji na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) niso dosegli soglasja glede predloga formule za izračun minimalne plače, ki ga je pripravilo ministrstvo za delo. Kot je po seji pojasnila ministrica Anja Kopač Mrak, naklonjenosti formuli v razpravi ni izrazila nobena od strani. Sama se sicer zavzema za največji možni dvig.

ESS je po besedah Kopač Mrakove opravil širšo razpravo, v kateri so obravnavali tudi druge teme. Delodajalci so se sicer zavzeli za previdnost pri zviševanju minimalne plače, sindikati pa poudarili, da mora minimalna plača zagotavljati dostojno preživetje, zaradi česar mora presegati minimalne življenjske stroške.

Delodajalska stran se bo tako do prihodnje seje opredelila do predloga o oblikovanju delovne skupine, ki ga je podala sindikalna stran in po katerem bi ta skupina pregledala celotni zakon o minimalni plači. "Moje stališče je, da bi bilo to nujno. V kolikor v socialnem dialogu ne bo prišlo do spremembe minimalne plače, bodo enostranski posegi v minimalno plačo s strani različnih političnih strank postali praksa, kar pa nas odmika od socialnega dialoga," je dejala Kopač Mrakova.

Januarja socialne partnerje tako čaka vsakoletna razprava o predlogu dviga minimalne plače, skladnega z obstoječo zakonodajo. Ta med drugim določa, da je treba pri tem upoštevati inflacijo, možno pa je tudi upoštevanje gospodarske rasti ter gibanja rasti plač in zaposlenosti.

"Vse to bomo upoštevali in januarja predložili predlog za dvig minimalne plače, vsekakor pa bo prihodnje leto minimalna plača nad pragom tveganja revščine oziroma nad izračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški," je pojasnila ministrica.

Dodala je, da bo njen predlog "maksimalen z vidika obstoječih zakonskih možnosti"; med drugim zato, ker se prihodnje leto pričakuje višja rast plač. Kot je pojasnila, jo ob tem nekoliko skrbi dvostranski dialog na panožni ravni, saj ekonomisti opozarjajo, da so najboljši modeli tisti, ki jih zaznamuje dober socialni dialog na tej ravni.

Kopač Mrakova je sicer poudarila, da je njihov cilj dvig vseh plač, kar bi se moralo zgoditi prihodnje leto.

Ministrstvo je predlog formule pripravilo na podlagi strokovne študije, nato pa minuli teden pripravilo tudi neformalni posvet z ekonomisti. Na njem se je po besedah Kopač Mrakove izkazalo, da ekonomisti formuli niso naklonjeni.

Formula je po ocenah predsednice Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidije Jerkič "zagotovo ena od poti avtomatizma", a meni, da jim je ne bo uspelo uskladiti. Strinjala se je sicer z ministrico, da so se v razpravi znova pokazale razlike v stališčih delodajalcev in sindikatov.

Po njenih besedah je treba med drugim pregledati primerljive podatke o minimalnih plačah v Evropi in ugotoviti, koliko dodatkov vključujejo. "Prevetriti" je treba tudi življenjske stroške. Najnižja osnovna plača bi po njenem mnenju morala doseči minimalno plačo, kar pa je v enem koraku trenutno nemogoče uresničiti.

Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetništva Slovenije Igor Antauer meni, da bi se v primeru izenačitve najnižje osnovne plače z minimalno lahko povečal pritisk na ostale plače, kar lahko pomeni zvišanje cene izdelkov oziroma storitev, ki jih Slovenija izvaža. Druga možnost, ki je po Antauerjevih ocenah še bolj nevarna, pa je stremljenje k čim manjši razliki v višini plač, kar bi po njegovem mnenju močno zmanjšalo motiviranost in produktivnost zaposlenih.