Po podatkih Gursa je bilo treba za kvadratni meter stanovanja v drugem četrtletju letos v povprečju odšteti 1680 evrov, kar je približno toliko kot v prvem četrtletju (1678 evrov) in približno 100 evrov manj kot v enakem obdobju lani, ko je kvadratni meter stanovanja v državi povprečno stal 1781 evrov.

Cene stanovanj v državi tako zadnje leto padajo, tak trend velja tudi za vseh pet največjih mest. Povprečna cena rabljenega stanovanja v Ljubljani in na Obali je v drugem četrtletju zdrsnila pod 2500 evrov za kvadratni meter (v Ljubljani je znašala 2391 evrov, na Obali pa 2481 evrov). V Celju bo, kot kaže, kmalu padla pod 1200 evrov, v Mariboru pa se približuje 1150 evrov.

Še najmanj izrazit trend padanja cen je v Kranju, kjer je cena ponovno presegla 1800 evrov, a je to tudi posledica tega, da se je v drugem četrtletju evidentirana povprečna površina prodanega stanovanja zmanjšala za sedem kvadratnih metrov.

Povprečna cena eno- in dvostanovanjskih stavb je v drugem četrtletju znašala 125.016 evrov, kar je več kot v prvem četrtletju, ko je znašala 114.722 evrov, pa tudi več kot pred letom dni, ko je znašala 122.505 evrov.

V Ljubljani je cena v povprečju znašala 284.464 evrov (v prvem četrtletju 254.912, v drugem lanskem četrtletju 282.474 evrov), v osrednjeslovenskem območju brez Ljubljane 181.009 evrov (150.645 evrov, 174.224 evrov) in na Obali 206.038 evrov (164.775 evrov, 254.491 evrov). V Mariboru je povprečna cena znašala 123.308 evrov (123.944 evrov, 119,293 evrov), v Celju in okolici pa 100.584 evrov (97.945 evrov, 97.996 evrov).

Še naprej padajo tudi cene zemljišč za gradnjo, kar je po navedbah Gursa logična posledica nadaljevanja krize v gradbeništvu in razmeroma majhnega povpraševanja. Kvadratni meter zemljišča za gradnjo stavb je v Sloveniji v drugem četrtletju v povprečju stal 58 evrov (v prvem četrtletju 55 evrov, v drugem četrtletju lani 61 evrov).

V Ljubljani je bilo treba v drugem letošnjem četrtletju za kvadratni meter odšteti 201 evro, v četrtletju pred tem 229 evrov, v drugem četrtletju lani pa 251 evrov. Na Obali je kvadratni meter zemljišča stal 100 evrov, kar je manj kot v primerljivih obdobjih, ko je cena znašala 105 evrov, v Mariboru 123 evrov (128 evrov oz. 48 evrov), v Celju z okolico pa 37 evrov (33 evrov oz. 37 evrov).

Za garažo je bilo treba med aprilom in junijem v povprečju odšteti 8512 evrov, kar je več kot v prvem četrtletju (7669 evrov) in manj kot v enakem obdobju lani, ko je garaža v povprečju stala 8847 evrov. Največ je treba za garažo odšteti v Ljubljani, in sicer 9967 evrov.

Izrazitejši trend padanja cen je zaznati pri poslovnih nepremičninah; trg letos že po običaju raste hitreje in se bolj intenzivno odziva na spremembe gospodarskih razmer, kot to velja za stanovanjske nepremičnine. Povprečna cena kvadratnega metra pisarne je v drugem letošnjem četrtletju v Sloveniji znašala 1313 evrov, povprečna cena kvadratnega metra lokala pa 1479 evrov.

Od začetka lanskega leta je povpraševanje po kmetijskih in gozdnih zemljiščih naraščalo, kar se odraža tudi v cenah. Kvadratni meter kmetijskega zemljišča je v drugem četrtletju v povprečju stal 1,49 evra, kar je več kot v prvem četrtletju (1,39 evra) in tudi več kot v enakem obdobju lani (1,44 evra). Povprečna cena kvadratnega metra gozdnega zemljišča pa je v drugem četrtletju znašala 0,67 evra, kar je prav tako več kot v primerljivih obdobjih.

Promet s stanovanjskimi nepremičninami je precej manjši kot pred krizo slovenskega nepremičninskega trga na začetku leta 2009, a le malo manjši kot po ponovni oživitvi trga ob koncu istega leta, navaja Gurs.

Dogajanje na nepremičninskem trgu najbolj odraža promet s stanovanji v največjih mestih in ta trend od začetka lanskega leta ne kaže bistvenih sprememb. Z izjemno Kranja, ki kaže komaj zaznaven trend upadanja, trend prometa s stanovanji v največjih mestih nekoliko narašča.

V prvem letošnjem četrtletju je bilo v primerjavi z enakim obdobjem lani v Ljubljani evidentiranih pet odstotkov več transakcij, v Mariboru odstotek več, v Celju šest odstotkov več, v Kranju pa štiri odstotke manj. Začasni podatki za drugo četrtletje medtem še ne dajejo prave slike, a glede na dosedanji trend zaenkrat ni nikakršnih zanesljivih znakov ponovne krize slovenskega nepremičninskega trga.