Pogodba o dosmrtnem preživljanju

V praksi se pogodbe o dosmrtnem preživljanju najpogosteje sklepajo s starejšimi, ki si želijo zagotoviti potrebno nego in preživljanje, ter njihovimi potomci, partnerji, prijatelji, sosedi in drugimi, ki pa po njihovi smrti v zameno za skrb in nego prejmejo določeno premoženje, je pojasnil odvetnik Žiga Marovt. Poleg pogodbeno dogovorjenih obveznosti - na eni strani obveznost preživljanja, na drugi strani prenos določenega premoženja - preživljalec po preživljančevi smrti praviloma ni odgovoren za njegove dolgove, razen če se v pogodbi določi drugače. Premoženje, ki je del pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ni predmet zapuščine, "kar pomeni, da se od premoženja, zajetega v pogodbi o dosmrtnem preživljanju, ne more zahtevati nujnega deleža. Obstaja pa možnost  izpodbijanja pogodbe, recimo, če je bila določena oseba bolna in zlorabljena pri sklenitvi take pogodbe," je opozoril.

Izročilna pogodba

Z izročilno pogodbo želi zapustnik pred smrtjo razdeliti premoženje in na nek način vnaprej urediti prenos premoženja na potomce. Sklenitev je zato smiselna, kadar želi izročitelj razdeliti svoje premoženje med svoje potomce pred svojo smrtjo in preprečiti poznejše spore dedičev  v zvezi z uveljavljanjem dednih deležev.

Premoženje, ki ga je zapustnik izročil in razdelil med svoje potomce, se ne vračuna v njihove dedne deleže in se posledično ne upošteva pri izračunu obračunske vrednosti zapuščine, zato tudi ni predmet morebitne vrnitve. Navedeno pomeni, da potomci, ki so podali soglasje v izročilni pogodbi, ne morejo zahtevati nujnega deleža, je razložil odvetnik. "To pa lahko stori dedič, ki se z izročilno pogodbo ni strinjal. Ta lahko uveljavlja svoj nujni dedni delež tudi iz naslova premoženja, ki je bilo predmet izročilne pogodbe, in v tem primeru se štejejo deli premoženja, ki so bili izročeni drugim potomcem, za darila. Prav tako velja, da zakoncu, ki ni bil upoštevan, ostane njegova pravica do nujnega deleža neokrnjena," je poudaril.

Pogodba o preužitku

Premoženje, preneseno s pogodbo o preužitku, se ne šteje kot podarjeno, in morebitni dediči v zapuščinskem postopku ne morejo uveljavljati nujnega deleža, ne glede na to, ali so se strinjali s sklenitvijo pogodbe ali ne. "Izjeme so le primeri, ko gre za fiktivne pogodbe, torej če bi se za pogodbo o preužitku ugotovilo, da so stranke s tako pogodbo želele izigrati preostale dediče in da je bil namen strank, da se prenese premoženje na posameznika, hkrati pa dejansko niti ni šlo za zagotovitev preživljanja. Takrat se lahko takšna pogodba izpodbija," je razložil odvetnik Žiga Marovt.

Druge pogodbe, ki lahko bolj korenito vplivajo na dedovanje:

Poleg oporoke se za urejanje premoženjskih razmerij v primeru smrti lahko sestavijo različne pogodbe. Poleg zgoraj opisanih - pogodba o dosmrtnem preživljanju, izročilna pogodba in pogodba o preužitku - je pomembna tudi darilna pogodba za primer smrti, je pojasnil odvetnik. Z njo se darovalec zaveže na obdarjenca neodplačno prenesti lastninsko ali drugo pravico ali na drugačen način v breme svojega premoženja obogatiti obdarjenca po svoji smrti, obdarjenec pa izjavi, da se s tem strinja. Lastninska pravica se nato prenese šele s smrtjo darovalca in učinek darilne pogodbe za primer smrti je podoben učinkom oporoke. Od običajne darilne pogodbe se razlikuje le v času izročitve darila, ostala pravila pa ostajajo ista, kar velja tudi za vštevanje daril v zapuščino, je dodal.

Marovt je izpostavil tudi sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju, s katerim se določena oseba vnaprej odpove dedni pravici, ki bi jo sicer pridobila s sopogodbenikovo smrtjo oziroma z uvedbo dedovanj. Skleneta ga lahko prednik in potomec oziroma zakonca ali zunajzakonska partnerja v primeru, da se zakonec odpoveduje dedovanju po drugem zakoncu oziroma da se odpovedujeta dedovanju drug po drugem. Učinki nastopijo šele z zapustnikovo smrtjo, pri čemer sopodpisnik ni poklican k dedovanju in nima pravice do nujnega deleža, je poudaril.

Kdaj se lahko tovrstne pogodbe izpodbijajo?

Po razlagi odvetnika zgoraj navedene pogodbe denimo ne veljajo, če niso sklenjene pred notarjem. "Lahko pa so neveljavne tudi zaradi drugih razlogov, recimo zaradi omejene poslovne sposobnosti, napak volje, nasprotovanja prisilnim predpisom in moralnim načelom ..., odvisno predvsem od okoliščin posamičnega primera," je nanizal. "Kot primer: pogodbo o dosmrtnem preživljanju lahko izpodbijamo, če je bila določena oseba bolna in zlorabljena pri sklenitvi take pogodbe, pogodbo o preužitku pa lahko izpodbijamo v primeru fiktivne sklenitve pogodbe, z namenom izigravanja dedičev, kjer dejansko ni prišlo do preživljanja," je opisal. V praksi po navedbah Marovta obstaja veliko primerov izpodbijanj, ki pa se med seboj lahko zelo razlikujejo. Če se ugotovi neveljavnost pogodbe, morajo stranke vrniti vse, kar so prejele na njeni podlagi.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!