Vrste pogodb

Pogodba o dosmrtnem preživljanju: značilnosti in ali se lahko razveljavi

Pogodba o dosmrtnem preživljanju mora biti sklenjena pri notarju v obliki notarskega zapisa in pri njej je prenos premoženja odložen na trenutek smrti. Z njo se preživljalec zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega – preživljanca. Ta pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, pri čemer je izročitev odložena do smrti.

Med pogodbe o dosmrtnem preživljanju spadajo tudi pogodbe, s katerimi se v zameno za obljubo dediščine dogovori, da bo en pogodbenik skrbel za drugega in ga varoval, mu obdeloval posestvo in po njegovi smrti oskrbel pogreb ali kaj podobnega. 

"Povedano drugače: preživljanec izjavi oziroma se zaveže, da bo preživljalcu prepustil svoje premoženje, v zameno pa bo preživljalec zanj skrbel oziroma mu nudil neke osnovne potrebščine za življenje in mu omogočil dostojno bivanje. Zaveže se recimo, da ga bo oskrboval, zagotavljal stanovanjski prostor, prepustil uživanje določenega zemljišča in tako dalje," je pojasnil odvetnik Žiga Marovt.

Zakaj pogodba o dosmrtnem preživljanju spada med tvegane?

V praksi se pogodbe o dosmrtnem preživljanju najpogosteje sklepajo s starejšimi, ki si želijo zagotoviti potrebno nego in preživljanje, ter njihovimi potomci, partnerji, prijatelji, sosedi in drugimi, ki po njihovi smrti v zameno za skrb, nego oziroma preživljanje prejmejo določeno premoženje. Pogodba spada med tvegane, saj ni znano, koliko časa in v kakšnem obsegu bo treba skrbeti za preživljanca. 

"V primeru sklepanja tovrstnih pogodb je še vedno v ospredju avtonomija pogodbenih strank, zato so dogovorjene pravice in obveznosti stvar posamezne pogodbe. Preživljanec se lahko v korist preživljalca odpove razpolaganju s premoženjem, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, saj preživljančeva obveznost s samo izjavo o prenosu še ni izpolnjena," je pojasnil odvetnik. 

Preživljanec se namreč s pogodbo o dosmrtnem preživljanju hkrati po navadi tudi zaveže, da premoženja ne bo odsvojil ali obremenil. V primeru nepremičnin se v zemljiško knjigo tudi vpiše prepoved odtujitve in obremenitve ter se tako zavaruje ohranitev dogovorjenega premoženja. Pomembno je tudi, da poleg pogodbeno dogovorjenih obveznosti – na eni strani obveznost preživljanja, na drugi strani prenosa določenega premoženja – preživljalec po preživljančevi smrti načeloma ni odgovoren za njegove dolgove, razen če se v pogodbi določi, da bo on odgovoren za njegove dolgove določenim upnikom. 

Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju ne gre za razpolaganje z zapuščino (s premoženjem, ki obstaja v trenutku zapustnikove smrti), ampak s preživljalčevim premoženjem, ki obstaja v trenutku sklenitve pogodbe, je razložil odvetnik. Gre za dvostransko obligacijsko razmerje z elementi odplačnosti, kar pomembno vpliva na uveljavljanje nujnega deleža.

Pogodba o dosmrtnem preživljanju se lahko tudi sporazumno razveže, čeprav sta jo stranki že začeli izvajati. Lahko pa pride do spora in se denimo razveže, če pogodbenika živita skupaj, pa se njuno razmerje tako omaje, da postane skupno življenje neznosno, ali zaradi neizpolnjevanja prevzetih obveznosti, je naštel odvetnik. Če ni sporazumnega dogovora o razvezi, jo je treba izpodbijati na sodišču.

Izročilna pogodba ali vnaprejšnja ureditev dedovanja

Sklenitev izročilne pogodbe je smiselna, kadar želi izročitelj razdeliti svoje premoženje med svoje potomce pred smrtjo, hkrati pa se izogniti morebitnim poznejšim sporom v zvezi z uveljavljanjem dednih deležev, in zanjo je značilna vnaprejšnja ureditev dedovanja, je pojasnil odvetnik Žiga Marovt. 

S pogodbo o izročitvi in razdelitvi premoženja se izročitelj zaveže, da bo za časa življenja izročil in razdelil premoženje svojim potomcem, posvojencem in njihovim potomcem ter zakoncu ali izvenzakonskemu partnerju, ne pa tudi denimo neki tretji osebi, ki ne more dedovati po njem. 

"Pogodba je veljavna le tedaj, če se z njo strinjajo vsi izročiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci, ki bi bili po zakonu poklicani, da po njem dedujejo, ter če je sklenjena v obliki notarskega zapisa. To predstavlja tudi ključno razliko z darilno pogodbo, kjer je potrebno le soglasje obdarjenca," je razložil.

Izročitelj lahko izroči in razdeli samo premoženje ali del premoženja, ki ga ima v času sklenitve pogodbe, ne pa tudi premoženja, ki ga bo imel ob svoji smrti, in lastninska pravica na premoženju preide ob sklenitvi pogodbe, pri nepremičninah pa z vpisom v zemljiško knjigo. Zase, za svojega zakonca ali koga drugega lahko obenem pridrži pravico užitka vsega izročenega premoženja ali dela premoženja, lahko si tudi izgovori dosmrtno rento v naravi ali denarju, dosmrtno preživljanje ali kakšno drugo nadomestilo. Pomembno je tudi, da potomci, med katere je izročitelj razdelil svoje premoženje, niso odgovorni za njegove dolgove, razen če ni bilo ob izročitvi in razdelitvi določeno kaj drugega.

Pogodba lahko preneha na podlagi sporazuma ali podane zahteve pri sodišču. "Izročitelj lahko prekliče pogodbo zaradi hude nehvaležnosti, če se po njeni sklenitvi potomec proti njemu ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi obdržal prejeto. Enako pravico ima izročitelj, če potomec ne daje njemu ali komu drugemu preživnine, ki je bila dogovorjena s pogodbo o izročitvi in razdelitvi, in če ne poravna izročiteljevih dolgov, katerih poravnava mu je bila v tej pogodbi naložena," je poudaril Marovt. V drugih primerih neizpolnitve bremen odloči sodišče, ki tudi presodi, ali ima izročitelj pravico zahtevati vrnitev danega premoženja ali ima samo pravico zahtevati prisilno izpolnitev bremen.

Preužitkarska pogodba

Premoženje, ki je preneseno s pogodbo o preužitku, se ne šteje kot podarjeno. Prenos lastninske pravice se zgodi v trenutku sklenitve in predmet pogodbe so nepremičnine skupaj s premičninami, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, če ni drugače določeno. Z njo se preužitkar zavezuje, da bo na prevzemnika prenesel lastninsko pravico na določenih nepremičninah, prevzemnik pa se zavezuje, da bo njemu ali komu drugemu do njegove smrti nudil določene dajatve in storitve.

Gre za odplačen pravni posel, ki mora biti sklenjen pred notarjem. Za sklenitev pogodbe o preužitku se odločajo, kadar želijo v zameno za opravljanje rednih in večkratnih dajatev ali storitev do smrti preužitkarja prenesti svoje premoženje, medtem ko sam prenos premoženja ni odložen do smrti preužitkarja. Obveznost nudenja dajatev in storitev namreč vseeno traja do smrti preužitkarja, čeprav je prevzemnik morda vmes že prodal tako pridobljeno premoženje.

Pogodba o preužitku lahko preneha s sporazumom med pogodbenikoma ali z vložitvijo zahteve pred pristojnim sodiščem. Vsaka stranka lahko pred sodiščem zahteva, da se pogodba razveže, če pogodbenika živita skupaj in se njuno razmerje tako omaje, da postane skupno življenje nevzdržno ali če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti, je pojasnil odvetnik. 

"Ker je pogodba tvegana, je treba natančno določiti obseg premoženja, ki se prenaša, in tudi natančno določiti dajatve ali storitve, ki se jih je prevzemnik zavezal opraviti. S tem se stranke lahko izognejo morebitnim sporom," je poudaril odvetnik Žiga Marovt. Obveznosti proti preužitkarju v breme prevzemnika pa se lahko zavaruje tudi s posebno vknjižbo stvarnega bremena preužitka.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!