Po smrti in pogrebu je treba še precej urediti in med drugim je treba razdeliti premoženje po umrlem. O dedovanju se na sodišču vodi zapuščinski postopek, ki se začne po uradni dolžnosti. Če pa ni premoženja po zapustniku, se zapuščinska razprava po navadi sploh ne izvede.

Matičar na upravni enoti po smrti pokojnika pripravi smrtovnico, v katero zapiše vse pomembne podatke iz uradnih evidenc, med njimi podatke o pokojniku, o premoženju, o potomcih in o vseh drugih morebitnih znanih dedičih. Smrtovnico pošlje na pristojno sodišče, ki na njeni podlagi razpiše zapuščinsko razpravo.

Kdo vse je vabljen in kaj je cilj zapuščinske obravnave?

Zapuščinska razprava poteka na okrajnem sodišču, kjer je imel pokojnik zadnje stalno bivališče. Nanjo so pisno vabljene "vse prizadete osebe", med njimi denimo vsi znani dediči, potomci, zakonci, zunajzakonski partnerji, morebitni upniki ter drugi. Nanjo lahko poleg naštetih pristopijo tudi druge osebe, ki bi lahko imele kakršno koli pravico ali interes do zapuščine, četudi jih sodišče ne vabi. Razprava pa teče in se zaključi tudi v primeru, če se vabljeni ne odzovejo vabilu.

Namen zapuščinske obravnave je ugotoviti, katero premoženje spada v zapuščino po pokojniku, katere osebe bi lahko prišle v poštev pri dedovanju ter katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, upnikom in drugim osebam, ki imajo kakšno pravico do zapuščine. Potencialni dediči lahko pred sodiščem izjavijo, ali sprejmejo dediščino ali se ji morda odpovedujejo, medtem ko se lahko drugi izjasnijo glede svojih interesov ali glede morebitne pravice do zapuščine. Vsi se lahko torej izrečejo o vseh zahtevkih.

Cilj zapuščinskega postopka je tudi ugotoviti, ali je zapustnik napisal oporoko ali ne, ali je pred smrtjo sklenil kakšne pogodbe, ki bi lahko vplivale na dediče, zapuščino in druga pomembna dejstva glede dedovanja. Če je sporno kakršno koli pomembno dejstvo za odločitev o dedovanju, zapuščinsko sodišče prekine zapuščinski postopek in stranke v postopku napoti na pravdo ali na upravni postopek. 

Stranka, ki je napotena na pravdo, mora praviloma vložiti tožbo, ki se obravnava v ločenem postopku. O njej pristojno sodišče izvede pravdni postopek in na koncu odloči o zahtevku iz tožbe. Po končanem pravdnem postopku se zadeva vrne na zapuščinsko sodišče, kjer se nadaljuje zapuščinski postopek, v katerem se upošteva odločitev iz pravdnega postopka.

Zapuščinska razprava se zaključi s sklepom o dedovanju, v katerem so navedeni zapustnikovo premoženje, njegovi dediči in njihovi deleži. Stranke se lahko zoper sklep pritožijo, pri čemer o pritožbi odloča višje sodišče. Če pritožbo zavrne, postane sklep o dedovanju pravnomočen, lahko pa zadevo vrne v vnovično odločanje na prvo stopnjo.

Kakšni so stroški?

S sklepom o dedovanju se praviloma odmeri tudi sodna taksa, ki je odvisna od ocenjene vrednosti zapuščine. 

Denimo – pri vrednosti zapuščine v višini 50.000 evrov sodna taksa znaša 594 evrov in zavezanci za njeno plačilo so dediči. Strankam postopka lahko nastanejo še dodatni stroški, in sicer za odvetnika oziroma drugo pravno pomoč, ki so praviloma odvisni od zapletenosti in dolgotrajnosti primera. Lahko se tudi zgodi, da je treba plačati davek na dediščino. Odmerjajo ga na finančni upravi, in sicer glede na vrednost podedovanega, od razmerja med zapustnikom in dedičem pa je odvisno, ali ga je treba plačati – dediči iz prvega reda so oproščeni plačila.

Iz Letnega poročila o učinkovitosti in uspešnosti slovenskih sodišč za leto 2019 je razvidno, da letno prejmejo med 20.000 in 25.000 zapuščinskih zadev. Slovenska sodišča redno rešujejo zapuščinske zadeve in povprečno trajanje zapuščinskega postopka je po podatkih iz poročila 5,7 meseca. 

Ureditev zapuščine je torej razmeroma hitra, če se dediči in ostali deležniki sporazumejo in če med njimi ni odprtih vprašanj, sicer pa se lahko postopki s tožbami in pritožbami zavlečejo tudi za več let. Vmes lahko nastane velika škoda, zapuščina lahko propada in tudi propade, stroški pa presežejo vrednost podedovane zapuščine. 

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!