Število ločitev v Sloveniji iz leta v leto narašča in loči se vsak tretji par. Leta 2019 se je tako končalo 2476 zakonskih zvez, kar je 129 oziroma 5,5 odstotka več kot v letu 2018. Sicer se povprečno loči malo več kot en par na 1000 prebivalcev in sedem parov na dan, kažejo podatki Statističnega urada. 

Po ločitvi je treba doreči veliko stvari, med drugim tudi razdeliti premoženje, in možen je sporazum ali spor. Po navadi je najenostavneje in najceneje, če se bivša zakonca sporazumno dogovorita in se premoženje deli na podlagi sklenjenega sporazuma, sicer pa ga je treba razdeliti v sodnem postopku. Še pred ugotavljanjem deležev na skupnem premoženju je treba ugotoviti obseg skupnega premoženja, ki bo predmet delitve. V obsegu skupnega premoženja je treba upoštevati tudi morebitne dolgove in terjatve. Če je obseg skupnega premoženja ali višina deležev sporna, o tem odloči sodišče v pravdnem postopku. Sama delitev, ko so že znani obseg skupnega premoženja in deleži na njem, pa se opravi po pravilih nepravdnega postopka, če bivša zakonca ne zmoreta sporazumne delitve.

Pri deležih zakoncev na skupnem premoženju velja, da sta premoženjska deleža bivših zakoncev enaka, lahko pa dokazujeta, da sta k skupnemu premoženju prispevala v drugačnih razmerjih, je pojasnil odvetnik Žiga Marovt. "V sporu, kolikšen je delež vsakega zakonca na skupnem premoženju, sodišče upošteva vse okoliščine primera, zlasti dohodke vsakega od zakoncev, pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, varstvo in vzgojo otrok, opravljanje gospodinjskih del, skrb za dom in družino in za ohranitev premoženja ter vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravljanju, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja. Določitev deležev torej ni le računska operacija, temveč celovita presoja vsakršnih prispevkov partnerjev v času zakonske zveze," je poudaril.

Skupno premoženje je tisto premoženje, ki je bilo pridobljeno z delom ali kupljeno med trajanjem zakonske zveze. "Predmet delitve pa ni posebno premoženje zakoncev, torej premoženje, ki ga je zakonec pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno med trajanjem zakonske zveze. Na stvareh, ki so posebno premoženje enega od zakoncev, zakonec izvaja lastninsko pravico samostojno, kar pomeni, da ostane njegova last in lahko z njim tudi prosto razpolaga," je izpostavil. Ne glede na izvor ali način pridobitve so posebno premoženje zakonca tudi stvari manjše vrednosti izključno za njegovo osebno rabo in sem spada še premoženje, ki ga je zakonec pridobil drugače kot z delom. Gre denimo za darila, če niso bila podarjena obema zakoncema, dediščino, dohodke iz posebnega premoženja in ostale pravice, ki so vezane na osebo posameznega zakonca, kot so recimo preživnina in štipendije.

Ob darilih je odvetnik Žiga Marovt izpostavil zanimivo tematiko vračanja daril med zakonci in vračanja daril, ki jih je enemu od zakoncev podaril bližnji sorodnik drugega zakonca. Med zakonci velja, da ni treba vračati običajnih daril, ki sta si jih dala pred poroko ali med trajanjem zakonske zveze, če si jih je darovalec lahko privoščil glede na njegovo premoženjsko stanje. "Druga darila, zlasti taka, ki niso v sorazmerju s premoženjskimi razmerami darovalca, se morajo vrniti, razen če se zakonca dogovorita drugače v obliki notarskega zapisa. Ob vrnitvi darila je treba sprožiti sodni postopek," je pojasnil.

"Drugače pa je v primerih, ko je bilo darilo dano enemu od zakoncev od bližnjih sorodnikov drugega zakonca, pri čemer je sklenitev darilne pogodbe tesno povezana s sklenitvijo zakonske zveze. Kot primer lahko vzamemo sklenitev darilne pogodbe med snaho in tastom, ko je tast na snaho z darilno pogodbo prenesel nepremičnino, v kateri naj bi si skupaj z njegovim sinom ustvarila skupen dom. Obstoj zakonske zveze med snaho in sinom je predstavljal nagib te pogodbe," je razložil. Po starejši sodni praksi je lahko tast zahteval vrnitev darila, ker je po razvezi odpadel namen. A novejša sodna praksa je drugačna – za nepravilno velja stališče, da se obdarjencu (v konkretnem primeru snahi) najprej prizna, da je učinkovito pridobil lastninsko pravico in jo določen čas uresničeval, pozneje pa bi mu bila odrečena zgolj zato, ker se ni uresničil nagib darovalca. "Zato dejstvo, da je bila nepremičnina podarjena zaradi sklenitve zakonske zveze z njegovim sinom in v pričakovanju trajanja zakonske zveze, a je pozneje zakonska zveza razpadla, ne upravičuje vrnitve darila," je poudaril.

Ob "predporočni pogodbi" se premoženje deli kot dogovorjeno, če ni izpodbijanja

Če sta bivša zakonca pred poroko ali med trajanjem zakonske zveze sklenila pogodbo o ureditvi premoženjskih razmerij, se premoženje razdeli v skladu z dogovorjenim. Pri sklenitvi "predporočne pogodbe" je ključna seznanitev partnerja s svojim premoženjskim stanjem in pogodba je izpodbojna, če zakonca pred podpisom tega ne storita. "Pomembno je, da je razkritje podatkov del pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij, torej da je jasno konkretizirano v pogodbi, saj bo zakonec, ki bo pogodbo želel izpodbijati, lažje dokazoval zamolčane okoliščine," je izpostavil odvetnik.

Odvetnik Žiga Marovt posebej priporoča sklenitev pogodbe o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema, kadar je premoženja več in kadar so razmerja med zakoncema zapletena, na primer če ima eden od njiju družinsko podjetje. Del pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij je lahko tudi sporazum o medsebojnem preživljanju in sporazum o preživnini za primer razveze zakonske zveze, kar dodatno prispeva k smiselnosti in celovitosti reševanja vprašanj, povezanih s prenehanjem zakonske zveze, je pojasnil. "Vsekakor pa obstoj dogovora in doseženo soglasje volje olajšujeta postopek delitve premoženja ob razvezi zakonske zveze, v času trajanja zakonske zveze pa prinašata določeno stopnjo stabilnosti in vnaprejšnje gotovosti glede premoženjskega stanja posameznega zakonca. Tako se zmanjšuje možnost nastanka sporov, ki lahko poleg psihičnih obremenitev prinašajo tudi znatne stroškovne posledice," je opozoril.

Po ločitvi so najpogostejši ravno spori v zvezi z določitvijo prispevka posameznega zakonca, ki utemeljuje njegov delež na skupnem premoženju. "Do tega prihaja predvsem zaradi zmotnega stališča, da na delež posameznega zakonca vplivajo le dohodki zakonca, ne pa tudi ostale okoliščine, kot je recimo pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, varstvo in vzgoja otrok, opravljanje gospodinjskih del, skrb za dom, družino in za ohranitev premoženja ter vsaka druga oblika dela in sodelovanja pri upravljanju, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja. Pri ugotavljanju teh okoliščin gre namreč za kompleksna vprašanja, ki jih je treba razrešiti na čim bolj objektiven način, kar pa po navadi otežujejo izredno subjektivna in čustveno nabita naziranja drugega zakonca," je razložil.

Vsaka razveza in postopek delitve premoženja je neprijetna izkušnja, zato je še posebej dobrodošla strokovna pomoč. Po ločitvi je smiselno poiskati pomoč odvetnika, ki lahko zakoncema skupno ali posamezno predstavi njune pravice in pravne možnosti v zvezi z delitvijo premoženja. "Lahko pomaga tudi pri sklenitvi sporazuma glede delitve premoženja, ki zna biti velikokrat najugodnejša rešitev za oba zakonca. Posebej pomembna je pravna pomoč odvetnika, če se zadeva prepleta z vprašanjem varstva, vzgoje in preživljanja skupnih otrok ter stikov z njimi," je poudaril odvetnik Žiga Marovt.

"Predvsem pa je pomoč odvetnika priporočljiva, če je že prišlo do spora," je dodal. Pravniško znanje in pomoč pripomoreta k uspehu v postopkih pred sodiščem, predvsem pa je zaradi čustvene vpletenosti lažje zadeve reševati s pomočjo odvetnika. Sicer pa se tudi ob ločitvah vselej spodbujajo sporazumne rešitve, sklenitve poravnav, mediacije in tako dalje. "Mediacija pri razvezi lahko predstavlja obojestransko koristen postopek dogovarjanja in rešitve, ki so vzdržne za oba zakonca, saj temelji na spodbujanju komunikacije med zakoncema, njen zaključek pa je lahko za oba časovno in stroškovno ugoden. V teh primerih je sodelovanje odvetnika prav tako ključno, saj skrbi za interese stranke in ji lahko svetuje, ali dogovor ustreza dejanskim okoliščinam primera," je razložil.

Pomoč odvetnika po razvezi je zagotovo smiselna. Priporočljiva pa je tudi že v času pred sklenitvijo zakonske zveze ali med njo, saj lahko odvetnik pomaga pri dogovarjanju, pripravi in sklenitvi pogodbe o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema. Tako se lahko izognete nepotrebnim in dolgotrajnim sporom, ki jih ob ločitvi pogosto še spodbujajo vsa vpletena (negativna) čustva.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!