Običajno se premoženje razdeli med oba zakonca v skladu z zakonodajo in dogovorom med njima. Toda ni nujno, da do dogovora tudi pride, saj so lahko vpletene tudi zamere, čustva in še marsikaj drugega. V takih primerih je dobro vedeti, kakšne so naše obveznosti, hkrati pa moramo poznati tudi svoje pravice. Več o tem pa lahko preberete v nadaljevanju. 

Pogodbeni ali zakoniti premoženjski režim ... 

Pogodbeni premoženjski režim se določi s pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, s katero se zakonca/zunajzakonska partnerja dogovorita o vsebini svojega premoženjskega režima ter sporazumno uredita tudi druga premoženjska razmerja za čas trajanja zakonske zveze kot tudi za primer razveze.

Zakoniti premoženjski režim pomeni, da velja Družinski zakonik, saj zakonca/zunajzakonska partnerja nista sklenila pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij (predporočne pogodbe) oz. je ta neveljavna oz. nična.

Kaj je skupno premoženje po Družinskem zakoniku (zakoniti premoženjski režim)? 

Skupno premoženje zakoncev so vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačne med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev/zunajzakonskih partnerjev. Skupno premoženje zakoncev je tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja.

Skupno premoženje zakoncev zakoncema/izven pripada zakonskima partnerjema skupaj, posamezni deleži vsakega od njiju na skupnem premoženju niso določeni. 

Na stvareh iz skupnega premoženja imata zakonca/zunajzakonska partnerja skupno lastnino. O višini deležev na skupnem premoženju se zakonca lahko dogovorita ali pa na zahtevo enega od zakoncev/zunajzakonskega partnerja o tem odloči sodišče.

Kako je z upravljanjem skupnega premoženja? 

Glede na navedeno posamezen zakonec/zunajzakonski partner ne more razpolagati s svojim nedoločenim deležem na skupnem premoženju s pravnimi posli med živimi, zlasti pa ga ne more odsvojiti ali obremeniti, saj vsak zakonec/zunajzakonski partner potrebuje soglasje drugega. Zakonca/zunajzakonska partnerja lahko upravljata in razpolagata s skupnim premoženjem le skupno in sporazumno.

In izjeme?

To ne velja za razpolaganje s premičnino manjše vrednosti (kosilnico za košenje trave) in opravljanje pravnih poslov rednega upravljanja skupnega premoženja (zamenjava šipe na oknu, ki se je razbila, obrezovanje dreves, popravilo ograje, ker se je zlomila deska, pobarvati ograjo ...), kjer velja pravna domneva, da ima vsak zakonec soglasje drugega zakonca.

Ali se zakonca lahko dogovorita o upravljanju skupnega premoženja? 

Zakonca/zunajzakonska partnerja se lahko tudi dogovorita o upravljanju skupnega premoženja, in sicer tako, da bo skupno premoženje upravljal le eden od zakoncev/zunajzakonski partner, ki pa mora upoštevati tudi koristi drugega zakonca. Navedeno v praksi pomeni, da mora zakonec/zunajzakonski partner, ki upravlja skupno premoženje, drugemu plačevati najemnino oz. je drugi upravičen do uporabnine. 

Kako se določa višina uporabnine?

Višina uporabnine oz. najemnine je odvisna od višine deležev na skupnem premoženju. Po Družinskem zakoniku velja pravna domneva,  da sta deleža zakoncev/zunaj zakonskih partnerjev na skupnem premoženju enaka. Lahko pa na zahtevo enega zakonca/zunaj zakonskega partnerja v civilnem postopku ta dokaže, da sta zakonca/zunajzakonska partnerja prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju in ne vsak do 1/2. Neznatna razlika v prispevkih posameznega zakonca k skupnemu premoženju se ne upošteva.

In predmeti, ki so namenjeni za opravljanje poklica, oziroma osebni predmeti?

Ob delitvi skupnega premoženja zakoncev/zunajzakonskih partnerjev se zakoncu/zunajzakonskemu partnerju na njegov predlog in na račun njegovega deleža dodelijo premičnine (predmeti), ki so namenjene za opravljanje njegovega poklica ali druge dejavnosti oziroma mu omogočajo pridobivanje dohodka. Enako velja za predmete (premičnine), ki so namenjeni izključno osebni rabi enega od zakoncev/zunajzakonskih partnerjev in niso njegovo posebno premoženje.

Pod kaj se šteje posebno premoženje zakonca/zunajzakonskega partnerja?

Posebno premoženje vsakega od zakoncev/zunajzakonskega partnerja je tisto, ki ga je pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze, ali neodplačno (npr. kot darilo ali dediščino) med trajanjem zakonske zveze ter stvari manjše vrednosti, ki služijo izključno za osebno rabo tega zakonca/zunajzakonskega partnerja.

Kako se pri delitvi premoženja upošteva vlaganje v nepremičnino? 

Če en zakonec/zunajzakonski partner vlaga delo ali sredstva v nepremičnino, ki je posebno premoženje drugega zakonca/zunajzakonskega partnerja, se lahko zakonca/zunajzakonska partnerja sporazumeta o obstoju in višini njegove terjatve in o njenem zavarovanju.

Če sporazum ni dosežen, lahko zakonec zahteva, da sodišče odloči o obstoju in višini njegove terjatve ter o njenem zavarovanju po predpisih stvarnega prava in po določbah zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje.

Primer:

V primeru razdelitve skupnega premoženja po zakonskem režimu mora en zakonec/zunajzakonski partner s tožbo zahtevati z ugotovitvenim zahtevkom, kaj spada v skupno premoženje, ustvarjeno v času trajanja zakonske zveze/zunajzakonske skupnosti, kamor pa sodijo tudi njuna vlaganja v nepremičnine kot na primer: izgradnja poti in izkop temeljev, gradbena dela, kanalizacija, strojne inštalacije, vrtina , pregled vode, okna, vhodna vrata ter nakup in polaganje parketa v stavbi, nakup in polaganje keramike v stavbi, izdelava kamnitega stopnišča v kleti, ureditev zunanjih površin (izdelava terase, nakup in izdelava kamina, nakup vrtne garniture, nakup in polaganje keramike, nakup in montaža korita in pipe), slikopleskarska dela v stavbi, izdelava talnega gretja, izdelava centralnega sesalnega sistema v celotni stavbi, nakup in montaža vseh notranjih vrat v stavbi, nakup in montaža vse sanitarne opreme za celotno stavbo, nakup in montaža predsobe, nakup in montaža kuhinje z aparati, nakup in montaža jedilnice in dnevne sobe, nakup in montaža kabineta, nakup in montaža sobe za goste, nakup in montaža pralnice s pralnim in sušilnim strojem, nakup in montaža spalnice in nakup in montaža kopalnice, nakup in montaža kleti in hrambe, nakup plise zaves, zaves in karnis, nakup in montaža savn, nakup in montaža notranjih in zunanjih luči ter stikal v stavbi, nakup in montaža treh otroških sob v mansardi stavbe, nakup in montaža balkonskih ograj, nakup in montaža kmečke sobe ter ureditev okolice,  vse v določeni skupni vrednosti.

Nadaljnji postopek?

V okviru ugotovitvenega zahtevka mora en zakonec/zunajzakonski partner pri razdelitvi skupnega premoženja zahtevati velikost svojega solastniškega deleža, npr. po zakonski domnevi, da sta solastniška deleža pravdnih strank na skupnem premoženju, kamor spadajo vlaganja v nepremičnine, enaka (znašata za tožečo kot tudi toženo stranko eno polovico (1/2)).

Če je en zakonec/zunajzakonski partner v času skupnega življenja zakoncev/zunajzakonskih partnerjev vlagal v nepremičnino, ki je posebno premoženje drugega zakonca/zunajzakonskega partnerja, mora ta zakonec/zunajzakonski partner pri razdelitvi skupnega premoženja z ugotovitvenim zahtevkom s tožbo zahtevati ugotovitev, da obstoji terjatev iz naslova vlaganj v skupno premoženje v višini z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter navesti znesek iz naslova vlaganj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Kdaj lahko odstopimo od dogovora?

Vsak od zakoncev/zunajzakonskih partnerjev lahko tudi odstopi od dogovora o upravljanju ali razpolaganju, ne sme pa tega storiti ob neprimernem času, torej če nasprotni stranki zaradi odpovedi nastanejo škodljive posledice, ki v primeru pravočasne odpovedi (odpovedi ob primernem času) ne bi nastale. Torej bi zakoncu/zunajzakonskemu partnerju, ki ima v upravljanju skupno premoženje, nastala nepopravljiva škoda (primer investicijska vlaganja, adaptacije, in sicer da zakonec/zunajzakonski partner nasprotne stranke odstopi od dogovora, s tem pa se investicijska vlaganja, adaptacije znatno povišajo zaradi višjih tržnih cen).

Kaj moramo vedeti glede vlaganja v podjetje?

Vlaganja zakoncev/zunajzakonskih partnerjev v družbo z omejeno odgovornostjo, ki jo je ustanovil (in je torej imetnik poslovnih deležev) eden od zakoncev/zunajzakonskih partnerjev s svojim posebnim premoženjem. Drugi zakonec/zunajzakonski partner za svoj čas za delo v družbi prejema plačilo. Zato je le ta drugi zakonec/zunajzakonski partner na tej družbi z omejeno odgovornostjo ne more zahtevati nobenih vlaganj, saj je bil za svoje delo in čas plačan. Zato zakonec/zunajzakonski partner ne more biti udeležen pri povečanju vrednosti poslovnega deleža drugega zakonca/zunajzakonskega partnerja.

V obliki dokapitalizacije se iz skupnega premoženja zakoncev/zunajzakonskih partnerjev zagotavlja dodatna sredstva za delovanje družbe (d. o. o. ali d. d.) in posledično se povečuje vrednost poslovnega deleža iz vrednosti skupnega premoženja. 

Ko se iz skupnega premoženja obeh zakoncev/zunajzakonskih partnerjev prelije v družbo d. o. o. ali d. d., ki je posebno premoženje drugega zakonca/zunajzakonskega partnerja, takrat zakonec/zunajzakonski partner ne more proti družbi uveljavljati zahtevka za vračilo denarnega vložka (npr. v obliki posojila) v stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave, saj je ta denarni vložek v obliki posojila premoženje družbe. Šele po koncu stečajnega postopka, če bo razdelitvena masa zadoščala za povrnitev denarnega vložka (npr. posojila), bo ta posojilodajalec – zakonec tudi morebiti poplačan.

Kaj je enostavneje? 

Najenostavnejše je, ko zakonca/zunajzakonska partnerja s pogodbo določita obliko udeležbe zakonca, ki vlaga svoj prispevek, ko zakonec/zunajzakonski partner vlaga denarni vložek v d. o. o. (družbo z omejeno odgovornostjo) ali d. d. (delniško družbo) ali katero koli drugo gospodarsko družbo oz. v samostojnega podjetnika, ki predstavlja posebno premoženje drugega zakonca, 

Pravila premoženjskega režima po Družinskem zakoniku se uporabljajo takrat, ko zakonca skupaj opravljata pridobitno dejavnost oz.  sta pri njej skupaj udeležena, pri čemer sta tudi sklenila družbeno pogodbo ali pogodbo o delu ali drugo pogodbo, ki ureja njuno razmerje v družbi.

Kakšne so skupne obveznosti zakoncev?

Skupne obveznosti zakoncev so tiste, ki po splošnih predpisih (Družinskem zakoniku) obremenjujejo oba zakonca in so nastale v zvezi s skupnim premoženjem tudi obveznosti, ki jih prevzame zakonec/zunajzakonski partner za tekoče potrebe življenjske skupnosti z drugim zakoncem ali družine. Za te obveznosti odgovarjata zakonca nerazdelno s skupnim in tudi s posebnim premoženjem vsakega od njiju. (Primer: zakonca/zunajzakonska partnerja se dogovorita, da je eden zadolžen za plačevanje fiksnih in variabilnih stroškov nepremičnine (internet, upravniški stroški, komunala, elektrika, ogrevanje), drugi zakonec pa je zadolžen za nakup hrane in potrebščin za otroke (obleke, šolske potrebščine ...).)

Vsekakor pa zakonec/zunajzakonski partner od drugega zakonca lahko terja povračilo v vrednosti, kar je ob poravnavi obveznosti, ki bremeni oba, plačal več, kakor znaša njegov del obveznosti. 

In posebne obveznosti zakonca?

Posebne obveznosti zakonca/zunajzakonskega partnerja so tiste, ki jih je imel zakonec/zunajzakonski partner pred sklenitvijo zakonske zveze oz. zunajzakonske skupnosti, prav tako pa tudi obveznosti, ki jih zakonec/zunajzakonski partner prevzame po sklenitvi zakonske zveze, a ne predstavljajo skupne obveznosti obeh zakoncev/zunajzakonskih partnerjev po Družinskem zakoniku. Primer: eden od zakoncev podeduje hišo v Bohinju in je zanjo dolžan plačevati fiksne in variabilne stroške ter jo obnavljati in vzdrževati.

Vsekakor pa zakonec/zunajzakonski partner za posebne obveznosti odgovarja s svojim posebnim premoženjem ter s svojim deležem na skupnem premoženju.