Izplačevanje dodatkov v zdravstvu med epidemijo buri duhove. Med drugim so se pojavili dvomi o upravičenosti, pravičnosti, sorazmernosti, slišati je pozive o poenotenju zneska na 250 evrov za vse, ne glede na plačo. Višina izplačil je vezana na višino plače in po zdajšnji ureditvi več dobijo tisti z najvišjimi plačami in manj tisti z nižjimi plačami. Tako več dodatka dobijo zdravniki, sledijo jim medicinske sestre in bratje, zdravstveni tehniki, najmanj pa dobijo negovalci, strežniki, čistilci in bolničarji.

Drug problem je, ker zunanji izvajalci niso upravičeni do dodatkov, čeprav opravljajo enako delo po javnih razpisih v javnih ustanovah. V nekaterih bolnišnicah in drugih zdravstvenih zavodih namreč najemajo tudi zunanje zasebne izvajalce za različna dela, denimo za čiščenje odpadkov ali pranje perila. A ker so zaposleni v zasebnih podjetjih, jim po PKP 7 ne pripadajo dodatki, čeprav so – tako kot njihovi "kolegi" v javnem sektorju – tudi oni izpostavljeni okužbam in preko javnih naročil izvršujejo del nalog, ki so prav tako nujne za brezhibno delovanje celotnega sistema javnega zdravstva.

Za njihove pravice se borijo v Sindikatu obrti in podjetništva SOPS, kjer poudarjajo, da je krivično, ker so bili dodatkov za delo v epidemiji in za izpostavljenost lahko deležni javni uslužbenci, ne pa tudi 140.000 zaposlenih v gospodarstvu, ki so prav tako delali med epidemijo in med katerimi so bili lahko nekateri izpostavljeni okužbam, med njimi denimo delavci, ki preko javnih naročil opravljajo svoje delo v zdravstvenih ustanovah.

V SOPS so pristojne večkrat opozorili na neustreznost nekaterih členov interventne zakonodaje, ki se dotika delavcev gospodarstva in dodatkov. "V okviru PKP 7 je prišlo do nedopustnega razlikovanja delavcev glede na status zaposlitve oziroma glede na to, kje so zaposleni," je opozorila generalna SOPS, Ana Čermelj. Zato je glavni odbor Sindikata obrti in podjetništva Slovenija 15. aprila 2021 na Ustavno sodišče vložil zahtevo za presojo ustavnosti dveh členov PKP 7, ki se nanašata na dodatke.

"Sindikat obrti in podjetništva bo, enako kot doslej, dosledno spremljal in nadzoroval uresničevanje pravic delavcev v gospodarstvu in skrbel, da kot delavci in kot ljudje ne bodo spregledani. Ves čas epidemije smo zato na pristojna ministrstva naslavljali številne pobude in zahteve glede pravic delavcev gospodarstva. Gre za pomembne kadre (ponekod vidimo tudi podporne kadre javnemu sektorju), brez katerih celoten sistem države ne more delovati," je poudarila Čermeljeva.

"Zamislite, da delavci v (sicer zasebni) pralnici bolnišničnega perila napovedo stavko v tem trenutku, ker menijo, da je minimalna plača v času epidemije in tveganj, ki jih prinaša ravnanje z umazanim bolnišničnim perilom, preprosto premalo? In ... če smo povsem iskreni ... je premalo. Do dodatkov na podlagi PKP 7 pa zaradi povsem deplasirane razlage interventne zakonodaje niso bili upravičeni. Kakšen bi bil rezultat? Kolaps sistema, zaradi higiene. Enako lahko rečemo v primeru čistilk v bolnišnicah," je izpostavila.

V SOPS sicer izpostavljajo, da je bistvo njihovih opozoril "zgolj razumeti temelj: zdravje slehernega posameznika je vrednota, ne glede na poklic, ki ga opravlja, ker je človek po sebi vrednota. In v okviru interventne zakonodaje v času izrednih razmer, s katerimi se sooča tako javni kot tudi zasebni sektor, je spregledati le eno sfero delavcev, to je tiste, ki so zaposleni v gospodarstvu in ki opravljajo pomembno podporno delo za javni sektor, nedopustna diskriminacija in degradacija poklicev, ki so (tudi) pomembni. Proti nedopustni diskriminaciji delavcev gospodarstva, ki jih predstavljamo in zastopamo, se bomo borili tudi naprej," je zatrdila Čermeljeva.

Ministrstvo za zdravje pripravilo popravek za PKP9

Po pojasnilih ministrstva za zdravje je "33. člen PKP7 v 5. odstavku določil, da so do dodatka za neposredno delo s pacienti oziroma uporabniki, obolelimi za covid-19, pod pogoji iz 56. člena Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covid-19 (ZZUOOP), upravičene tudi osebe, ki pri izvajalcu iz prvega odstavka 56. člena ZZUOOP opravlja delo prek zunanjega izvajalca. Zunanji izvajalec je izvajalec, ki ima z izvajalcem iz prvega odstavka tega člena sklenjeno pogodbo o poslovnem sodelovanju."

Dodali pa so: "Žal je pri sprejemanju zakonodaje sklic le na 1. odstavek predmetnega člena omejil upravičenost dodatka za neposredno delo s pacienti v primeru zunanjega izvajalca le na izvajalca socialno varstvenih programov, kar pa ni bil namen tega člena. Zaradi pomanjkljivega sklicevanja na ustrezne odstavke so zato osebe, ki opravljajo delo prek zunanjega izvajalca pri izvajalcu v mreži javne zdravstvene službe, izpadle iz ureditve. Ministrstvo za zdravje je za PKP9 ob zavedanju nepravičnosti do teh zaposlenih že pripravil popravek člena, ki z dopolnitvijo širi upravičenost dodatkov tudi na zunanje izvajalce pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti."

Zaradi pojava dvomov o upravičenosti izplačil uvedli revizije

Poglejmo še, kako je z dodatki za javne uslužbence. Po veljavni zakonodaji so vsi zaposleni v javnem sektorju, tudi v zdravstvenih zavodih in domovih za ostarele, lahko prejeli dodatek za delo v epidemiji, ki v skladu s Kolektivno pogodbo iz leta 2008 znaša 65 odstotkov urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca, sama višina pa je bila odvisna od višine opravljenih ur.

Nekateri zaposleni v zdravstvu so naknadno prejeli tudi dodatek za neposredno delo z obolelimi za covid-19 v višini 30 odstotkov urne postavke osnovne plače, a zgolj za čas dejanskega dela s pacienti s sumom ali s potrjeno okužbo. Javnim uslužbencem v plačni skupini J, ki opravljajo delo v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva ter ki so v času epidemije pri svojem delu nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje oziroma ki so prekomerno obremenjeni zaradi obvladovanja epidemije, pa pripada dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v višini 30 odstotkov urne postavke njihove osnovne plače. Tudi v tem primeru je višina dodatka odvisna od števila delovnih ur, ki so bile opravljene pod takimi pogoji.

So se pa pojavili določeni dvomi o izplačilih, ker naj bi nekateri prejeli dodatke, čeprav naj ne bi bili upravičeni do njih. Vodilni v zdravstvenih zavodih poudarjajo, da so pri izplačilih dodatkov sledili zakonu, da so se držali pravil in pogojev, da so se posvetovali, da so upoštevali izpostavljenost, da so bili vsi v zdravstvu dodatno obremenjeni.

Z namenom razjasnitve je ministrstvo za zdravje 31. marca vsem zdravstvenim zavodom naložilo izvedbo nadzora nad izplačili dodatkov vezanih na covid-19, ki ga mora opraviti zunanja revizija. "Vsekakor bo potrebno o dodatkih za izpostavljenost po koncu epidemije nameniti posebno pozornost in to področje glede na pridobljene izkušnje v lanskem in tem letu optimalneje urediti. Glede na to, da ureditev vključuje tudi kolektivno pogodbo in ne samo interventne zakonodaje, je to potrebno dogovoriti in uskladiti s socialnimi partnerji, kar pa zahteva določen čas," se zavedajo na ministrstvu za zdravje.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!