Primanjkljaj državnega proračuna je v letu 2020 znašal skoraj 3,9 milijarde evrov ali 8,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), bruto dolg pa je bil 37,43 milijarde evrov ali 80,8 odstotka BDP. Prihodki so bili leta 2020 za 4,6 odstotka nižji kot v letu 2019, v glavnem zaradi nižjih davčnih prilivov, izdatki pa so bili za 14,8 odstotka višji. Glavni razlog za višje izdatke so bili stroški, povezani z odpravljanjem posledic epidemije covida-19: subvencije so bile višje za 1,5 milijarde evrov (425,4 odstotka), socialna nadomestila in pomoči v denarju pa za 759 milijonov evrov (10,3 odstotka), kažejo podatki Statističnega urada.

Povečal se je tudi dolg države. Če je še konec leta 2019 znašal 31,74 milijarde evrov oziroma 65,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), je konec leta 2020 znašal 37,43 milijarde evrov oziroma 80,8 odstotka BDP. Iz navedenega je razvidno, da se je v enem letu povečal za skoraj 5,7 milijarde evrov oziroma za 15 odstotkov BDP. In če naredimo preračun "na glavo", lahko ugotovimo, da je bil vsak Slovenec konec leta 2019 dolžan okoli 15.000 evrov, konec leta 2020 pa se je njegov "državniški dolg" povečal za skoraj 3000 evrov na 17.900 evrov. Omenjeni znesek sicer ni presenečenje in sovpada s predvidevanji ministrstva za finance, ki je že lani oktobra podalo oceno, da bo državni dolg na Slovenca do konca leta 2020 znašal 18.000 evrov. 

Kljub na prvi pogled zaskrbljujočim številkam je bil dolg Slovenije na koncu leta 2020 po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat manjši od povprečja v drugih državah v evrskem območju (98,1 odstotka BDP). Vse države v Uniji se namreč zadolžujejo in po navedbah finančnega ministrstva nobena ne načrtuje zmanjšanja dolga glede na BDP. Razmere v pandemiji so namreč izredne in krizne tudi na finančnem področju, saj negativno vplivajo na stanje v državnem proračunu. Poleg rasti odhodkov, zlasti sredstev za zaposlene, subvencij, transferjev posameznikom in gospodinjstvom ter drugih izdatkov za omilitev gospodarskih posledic epidemije je namreč na dodatni primanjkljaj v državni blagajni vplival tudi padec prihodkov – predvsem je bil občuten izpad davčnih prihodkov kot posledica ukrepov po PKP-jih.

Slovenija še vedno velja za investicijsko varno

Na finančnem ministrstvu se zavedajo velike negotovosti, povezane z izvrševanjem državnega proračuna, pa tudi z razvojem epidemiološke situacije, učinkovitostjo cepljenja in doseženo stopnjo precepljenosti, in mirijo: "Preudaren pristop k izvrševanju zadolževanja državnega proračuna je konservativen s stabilizacijskim učinkom ter s poudarkom na sprejemanju odločitev v luči varnosti in likvidnosti, kar je zavedanje, ki je prisotno pri vseh državah EU, tudi Sloveniji. Dinamika tudi v drugih državah Unije kaže, da v zaostrenih ekonomskih razmerah od razglasitve pandemije nobena ne načrtuje zmanjšanja državnega dolga v odstotkih BDP."

Ključno ob vsem pa je vzdrževanje dosežene ugodne percepcije kreditnega tveganja, poudarjajo na finančnem ministrstvu, kar nam do sedaj, kot vse kaže, uspeva. V lanskem letu sta denimo bonitetni agenciji S&P in Fitch ohranili bonitetno oceno pri stabilnih obetih, bonitetna hiša Moody's je dvignila dolgoročno kreditno oceno. V obrazložitvi je slednja izpostavila izrazito znižanje obrestnih izdatkov državnega proračuna tako nominalno kot v razmerju do BDP, pri čemer se je zmanjšalo breme dolga glede na primerljive države. "Z rastjo bonitetnih ocen se je tudi sposobnost izvrševanja financiranja državnega proračuna in refinanciranja zapadlih glavnic Slovenije izrazito povečala in v tem doseženem segmentu visokega investicijskega razreda predstavlja investicija v slovensko obveznico zanemarljivo kreditno tveganje," so izpostavili na ministrstvu za finance.

Slovenija tako kljub izzivom po pojavu novega koronavirusa ostaja naložbeno varna država, zagotavljajo na finančnem ministrstvu. "Pandemija covida-19 predstavlja največji ekonomski izziv v mirnodobnem času in kriza v evrskem območju bi bila še bistveno globlja brez koordiniranega proticikličnega odziva monetarne politike in fiskalnih politik članic," so razložili. "Z obsežnimi protikriznimi ukrepi je Evropska centralna banka (ECB) že dokazala pripravljenost in zavezo za ohranjanje stabilnosti evrskega območja. Ob zaostrenih gospodarskih razmerah v ZDA je dodatne spodbujevalne ukrepe sprejela tudi Ameriška centralna banka (FED). Sprejet program za okrevanje in odpornost v višini 1.500 milijard ameriških dolarjev pa je v ZDA še enkrat večji od programa, ki je bil sprejet v Evropski uniji," so poudarili.

"Enako velja za odločen fiskalni odziv članic evrskega območja in Slovenija v svojem odločnem proticikličnem fiskalnem odzivu ni odstopala. Zaradi zagotovljenega financiranja sprejetih fiskalnih ukrepov za omilitev posledic epidemije covida-19 za gospodarstvo in državljane je bil upad gospodarske aktivnosti v Sloveniji v letu 2020 v višini minus 5,5 odstotka BDP bistveno manjši od napovedi, pa tudi od povprečja držav evrskega območja, kjer je znašal minus 6,6 odstotka BDP," so sporočili z ministrstva za finance. Vlada si s sprejetimi ukrepi fiskalne politike prizadeva okrepiti potencial rasti BDP, ki ima tudi pomembno vlogo pri analizi stopnje zadolženosti, in ohraniti doseženo ugodno percepcijo kreditnega tveganja pri investitorjih v dolžniške vrednostne papirje Slovenije, so dodali.

V preostanku leta 2021 ministrstvo za finance načrtuje zadolžitev v skupni višini milijarde evrov in po oceni se bo do konca leta 2021 dolg sicer nominalno povišal na 38,97 milijarde evra, a se bo dejansko znižal v odnosu do BDP (na 80,4 odstotka), ki bo po predvidevanjih do konca leta višji. Tako bo do konca leta 2021 dolg na državljana predvidoma znašal 18.600 evrov. Na ministrstvu za finance tudi dolgoročneje gledano načrtujejo, da se bo do konca leta 2024 dolg države v razmerju do BDP zmanjšal na 78 odstotka BDP, koliko se bo obenem zniževal dolg, pa je v osnovi odvisno od potencialno ustvarjenega presežka oziroma stanja v javnofinančni blagajni glede na BDP.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!