Rubljenje nepremičnin je vse bolj pogosto, čeprav tisti, ki so se znašli v tej situaciji, o tem ne govorijo radi. Kot kaže pa upniki s prodajo tovrstnega premoženja nimajo težav. Filmski scenariji 'prvič, drugič, tretjič, prodano', se namreč odvijajo tudi pri nas, cene pa velikokrat letijo v nebo.

Dražbe so v Sloveniji cvetele predvsem pred drugo svetovno vojno, ko je rubila država in banke, svoje pa so dodale še priljubljene gostilniške stave, kjer je v alkoholni omami in s slabimi kartami v rokah, svoje posestvo zakockal marsikateri kmet.

Socializem je dražbe skorajda izkoreninil. Delavci so najemali ugodne kredite, predvsem v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, in ko je v osemdesetih nato prišla hiperinflacija, so za obroke odšteli le še nekaj drobiža.

Ravnak tudi pravi, da se marsikdo ne zaveda resnosti problema, dokler ne udari realnost v obliki 'sklepa o izročitvi'. „Takrat gre zares! Pojejo pesti, SMS-i z grožnjami švigajo, kot po tekočem traku, takrat delujejo živci. Ampak ni vedno tako. Na 10 deložacij, so 2-3 takšne "smrtno-resne", ostali večinoma uvidijo da so si povečini sami krivi za nastalo situacijo.“
Nepremičnina je na dražbi zares prodana šele, ko je sklep o izročitvi pravnomočen in nepremičnina predana kupcu. Pogosto namreč prihaja do pritožb in ponovnih razpisov dražb.
 
Cene na dražbah so po mnenju marsikoga za potencialne kupce ugodne, a ne tako zelo kot včasih. „Nepremičnine so ocenjene s strani sodišča določenega sodno zapriseženega cenilca gradbene stroke, ki lahko, glede na dejanske okoliščine ali nekatere specifične posebnosti (1/2 hiše, stanovanja), objekt oceni tudi z vidika tržne realne cene, torej tako, da segment negativnih deviacij vračuna v izhodiščno ceno. Tako ponavadi dobimo ceno, ki je poštena tržna cena na trgu v določenem obdobju. Problem se je pojavil takrat, ko so sodišča opravljala dražbe nepremičnin leta 2007, cenitev pa je bila iz leta 2000 ali celo starejša. To je bilo za kupce izjemno ugodno. Posebnost dražb v izvršilnem postopku je tudi, da zakon dopušča prodajno ceno na II. in III. javni dražbi do polovico ocenjene vrednosti. Prav to določilo je gonilna sila dražb. Da lahko ob določenih pogojih neko nepremičnino, namesto za 500.000€, kupiš  za 250.000€. Se pa tega določila ne poslužujejo vsa sodišča. Nekatera ceno spustijo le za 20%,“ pravi Ravnak.

In prodaja cveti. Že na prvi dražbi gredo za vroče žemljice nezazidana stavna zemljišča na obrobju mest, v predvidenih ali že postavljenih poslovnih conah, manjša stanovanja in hiše v mestih, na Obali ter na Gorenjskem, v zadnjem času pa tudi na Krasu ter v celotnem 5-10 kilometrskem pasu od avtocestnega križa ter poslovni prostori na atraktivnih in pretočnih mestih.

„Dražb, kjer je zanimanja veliko, je bilo že ogromno. Največkrat, če govorimo o dražbah v izvršilnem postopku, so bile II. dražbe tako zelo "zanimive", da so cene poskočile za več kot 5-krat glede na predhodno (1/2) izklicno ceno. Tako bi bilo bolje nepremičnino kupiti kar na I. dražbi za izklicno ceno,“ meni Ravnak.

Pogoj za sodelovanje na javni dražbi je plačilo varščine v višini 10 odstotkov, praviloma 3 delovne dni pred razpisano dražbo. Uspešen dražitelj mora celotno kupnino poravnati v roku, ki ga je v razpisu dražbe določilo sodišče in ne sme biti daljši od šestih mesecev. Javna dražba se opravi, čeprav je navzoč samo en ponudnik. Po končani dražbi sodišče izda sklep o prodaji nepremičnine najboljšemu kupcu. Kupec se zoper izlicitirano prodajno vrednost nepremičnine zaradi naknadno ugotovljenega slabega stanja nepremičnine ne more pritožiti.

Če se nepremičnina na drugi dražbi ne proda, sodišče na upnikov predlog dovoli še tretjo dražbo pod pogoji z druge dražbe. Sodišče lahko upniku dovoli tudi, da se odredba o prodaji objavi v javnih medijih.
Če je dražba uspešna, zastavna pravica na nepremičnini ugasne z dnem pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. S tem pa ne ugasnejo tudi stvarne služnosti na nepremičnini (npr. služnost poti) ali osebna služnost, če je bila vpisana pred pričetkom izvršilnega postopka.

Dražbe pa niso le za tiste, ki so si nakopičili preveč dolgov, ampak tudi za tiste, ki želijo iztržiti najvišjo ceno. Tako bo 29. novembra mogoče kupiti dve stanovanji, ki ju prodaja Javni stanovanjski sklad mestne občine Ljubljana, za tretje pa zbirajo ponudbe. Gre za stanovanja na Karlovški, Valvasorjevi in Ciril Metodovem trgu.

»Glavni cilj prodaje je čim višja kupnina. Stanovanji na Valvasorjevi in Karlovški smo se odločili prodati na javni dražbi, ker je bil predhodno že izražen kar precejšen interes za nakup teh dveh nepremičnin in pričakujemo, da se bo dražbe udeležilo večje število zainteresiranih kupcev.  Za Ciril Metodov trg 15 pa smo presodili, da je bolj primeren način prodaje zbiranje ponudb, saj glede na zelo slabo stanje, v katerem se stanovanje nahaja, ne pričakujemo prav velikega zanimanja za nakup. Ta metoda (javno zbiranje ponudb) namreč preprečuje razne kalkulacije, ki so možne pri izvedbi javne dražbe,“ nam je pojasnila direktorica Jožka Helger.