Pred leti, ko sva bila z možem še zelo mlada, brezbrižna in brez otrok, sva se velikokrat z dopusta vrnila, ne vedoč, koliko denarja sva sploh porabila. Po navadi se mi je ob pogledu na stanje na bančnem računu malce zavrtelo, a vse je minilo, ko sem pomislila, kako sva se imela super. Nato sva začela z leti reorganizirati najino finančno življenje, kar je pomenilo, da sva tudi za dopust sprejela določene ukrepe. Postavila sva si limite, koliko denarja lahko porabiva v enem dnevu. 

Ja, vem. Morda res zveni neresno ali pa nekomu preveč resno, ampak nama ni bilo vseeno, ali vsak dan porabiva 50 ali 150 evrov. Razlika je očitna in neka zgornja meja mora biti. Tako sva jo torej vsako leto določila in se je kar uspešno držala. Ob koncu počitnic sva približno vedela, kakšno bo stanje na računu, tako da presenečenj in vrtoglavic ni bilo več. 

Nato se je najini družini pridružil še otrok in dokler je še bil majhen, so bile zadeve obvladljive. Nato pa so nastopila "tista" leta. Ko je bil najin otrok star tri leta in ko smo se vrnili domov z morja, me je znova popadla huda vrtoglavica. Vsak dan 100 sladoledov, trampolini, vožnje, vodne igrače ... Nekako smo kritično obdobje preživeli in nismo bankrotirali, s starostjo pa se je otrok tudi umirjal, tako da nisem več vsakih 30 minut podaljševala plačila za skakanje po trampolinu. Starši namreč zelo dobro veste, da imajo otroci neko super sposobnost po tem skakati ure in ure brez prestanka. 

Znova smo se vrnili v neko normalo in si postavljamo zgornje dnevne limite, koliko denarja lahko porabimo na dopustu. 

Na kaj je še treba biti pozoren, ko greste na dopust?

- Vsakič, ko smo potovali nekam, kjer nimajo evra, smo si pred odhodom priskrbeli nekaj gotovine v njihovi valuti. Smo pa pazili, da nismo pri sebi imeli preveč denarja, saj to tudi ni varno. 

- Preverite stanje na računu in plačujte le z eno kartico: pred odhodom sva se z možem zmenila, s čigavo kartico bova na potovanju plačevala, z mojo ali njegovo. Okvirno sva določila proračun in koliko denarja potrebujeva. Poskrbela sva, da je toliko denarja na kartici – če ga je bilo preveč, sva ga nakazala na drugi račun. Druga bančna kartica je bila z nami za vsak slučaj, a je nisva uporabljala. 

- Razporeditev na različne lokacije: ker veliko kampiramo, sva z možem izpopolnila vrhunske strategije skrivanja denarja na različnih lokacijah. Glavno pravilo pa je, nikoli ne skrij vsega na enem mestu. Sicer pa imajo sedaj skoraj že vsi kampi možnost najema sefa, tako da se lahko odločite tudi za to možnost. Tudi med samo potjo je dobro, da nikoli nimate vsega le pri eni osebi. Vedno sva si gotovino razdelila in jo spravila na različne lokacije – nahrbtnik, žep, torbica ...

- Pametno je tudi, da imate pri sebi fotokopijo osebnega dokumenta in bančne kartice, da lahko v primeru kraje takoj uredite vse potrebno za preklic. 

- Če boste v tujini dvigovali ali menjali denar, potem bodite pozorni na menjalne tečaje ali na provizije ob dvigu na bankomatu. 

- Previdno s porabo mobilnih podatkov: pred nekaj leti smo potovali v Srbijo. Ker smo na hrvaško-srbski meji čakali že skoraj dve uri, sem vključila prenos podatkov, da vidim, kaj se dogaja. Bilo je sredi noči, bila sem že utrujena in seveda sem na koncu pozabila ugasniti prenos. Prišli smo do Beograda, šli spat, zjutraj pa sem doživela šok, saj sem dobila dve sporočili mojega mobilnega operaterja, da dosegam visoke stroške uporabe mobilnih podatkov. Operater je sicer uporabo samodejno zablokiral in v sporočilu je pisalo, ali želim z uporabo nadaljevati in koliko bom za to odštela. Škoda je bila torej že storjena, saj so se mi vso noč posodabljale aplikacije, nalagala nova sporočila v elektronski pošti in podobno.