V vojnih predelih po celem svetu se na črno obrne 27,3 milijarde evrov na leto. Četrtina pripade Islamski državi, ostanek poberejo skupine organiziranega kriminala ali po domače mafijci.

Poročilo norveškega centra za analizo tveganja RHIPTO in globalne pobude za boj proti mednarodnem organiziranem kriminalu je prvi podrobnejši pogled v delovanje tihotapcev. V njem je izrisanih približno 1000 tihotapskih poti, po katerih nezakonito prevažajo vse, kar lahko drago prodajo: od nafte, zlata, diamantov, slonovine in droge pa vse do ljudi. 

Izkoriščanje okolja je postalo glavni vir prihodkov organiziranih kriminalcev in raznih oboroženih skupin. Tihotapljenje slonovine, na črno pridobljenega zlata in nezakonito pobiranje davkov od naravnih virov predstavljajo 38 odstotkov prihodkov kriminalcev. Nezakonito rudarjenje predstavlja 17 odstotkov prihodkov, med najbolj zaželenimi sta zlato z vzhoda Konga in koltan za elektronske naprave iz Latinske Amerike. Donosna je trgovina s slonovino in rogovi nosorogov, ki jih uporabljajo v Aziji za tradicionalno medicino.

A 143 milijonov tako zasluženih evrov predstavlja manjši delež. S tihotapljenjem droge dobijo 28 odstotkov vseh prihodkov, 26 odstotkov zaslužka predstavljajo nezakonito pobiranje davkov od lokalnih prebivalcev, ropi in izsiljevanje. Sredi leta 2017 je na primer Islamska država pobrala približno 8,7 milijona evrov davkov od civilistov v delu Iraka in Sirije, torej na območju pod njihovim nadzorom. Afganistanski talibani so lani zaslužili med 65 in 80 milijonov evrov s obdavčitvijo heroina in poljskih pridelkov. Pripadniki islamistične milice Al Šabab letno dobijo 8,7 milijona evrov z obdavčenjem živine, pitne vode in drugega. Donacije in ugrabitve medtem predstavljajo samo tri odstotke prihodkov, donosna je tudi trgovina z ljudmi, s katero letno zaslužijo 136 milijonov evrov. S tihotapljenjem migrantov preko Sahare pa oborožene skupine zaslužijo do 660 milijonov evrov.

Organizirani kriminal po besedah direktorja globalne pobude za boj proti mednarodnem organiziranem kriminalu, Marka Shawa, uničuje mir, varnost in razvoj. "Problem je globalen, najdemo ga v nemirni Afriki, na Bližnjem vzhodu in v Ameriki," je opozoril. Direktor centra RHIPTO, Christian Nellemann, je poudaril nujnost čimprejšnjega konca nemirov in vojn. Namreč, kriminalcem – ki so velikokrat povezani s političnimi elitami – je v interesu, da na njihovih območjih divjajo vojne, je dejal. "Samo tako lahko namreč ohranijo nadzor nad naravnimi viri in tihotapskimi potmi," je razložil.