Medtem ko nekateri kupujejo zemljišča ravno zato, ker upajo (ali vedo), da jih bo za svoje potrebe nekoč potrebovala država, drugi svojega kosa zemlje nočejo odstopiti za nobeno ceno. Če se država in lastnik nepremičnine ne uspeta uskladiti o višini in pa obliki odškodnine, ima država pravico na sodišču zahtevati razlastitev.

Za razlastitev mora biti izkazana javna korist, ki je tudi namen razlastitve. Javna korist je izkazana v primerih, ko je razlastitev predvidena za namene gradnje objektov oziroma zemljišč, ki so namenjena gospodarski javni infrastrukturi, obrambi države, državnim rezervam, varnosti državljanov ter varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Poleg tega je javna korist izkazana, ko gre za gradnjo ali prevzem objektov oziroma zemljišč za potrebe izvajanja javnih služb na področju zdravstva, vzgoje, šolstva, kulture, znanosti in raziskovanja ter socialnega varstva, razlastitev pa je mogoča tudi v primerih gradnje socialnih in neprofitnih stanovanj.

Pred tem je država seveda lastniku dolžna poslati ponudbo za odkup, na katero lahko lastnik nepremičnine odgovori s svojim predlogom, temu pa običajno sledijo krajša ali daljša pogajanja. Če so neuspešna, ima država pravico pričeti s postopkom za razlastitev.
O razlastitvi odloča sodišče, lastnik nepremičnine pa v tem primeru dobi odškodnino v višini, ki jo določi uradni cenilec. Izplačilo odškodnine je možno v denarju ali pa v naravi.

Kje se zatakne?

Največkrat se seveda zatakne pri višini odškodnine, saj mnogi menijo, da lahko kot lastniki državo vzamejo za talca in od nje izsilijo nerazumne vsote. Tako skorajda ni avtoceste v Sloveniji, katere gradnja se za kakšno leto ne bi zaustavila zaradi tega ali onega lastnika zemljišča. Po drugi strani si lastniki lahko zaželijo tudi druge enakovredne nepremičnine oziroma plačila v naravi. No, kaj je enakovredna nepremičnina, pa si država in lastniki pogosto predstavljajo popolnoma drugače. Nekateri pa čisto enostavno svoje nepremičnine nočejo dati (prodati), ker je pač njihova.