Po koliko je danes kvadratni meter v najbolj znanih slovenskih "dvorih"?

Marsikdo se je razveselil novice, da bo Vegrad stanovanja v Celovških dvorih ”razprodal”, saj naj bi jih prodajali po znižanih cenah. Pogledali smo, koliko sstanejo stanovanja v “dvorih” danes, in jih glede na navedeno kvadraturo preračunali na napovedano ceno 2.000 evrov za kvadratni meter.

Pri prodaji stanovanj sicer velja standard, da se lože, terase in shrambe obračunavajo z različnimi faktorji, česar pa Vegrad na svojih internetnih straneh ne omenja.

Standard, ki se uporablja za določitev vrednosti stanovanja, nosi ime SIST ISO 9836 in določa faktorje takole:

– balkon, odprta terasa 0,25
– loža 0,75
– pokrita terasa ali balkon 0,50
– shramba izven stanovanja 0,75
– klet ali drvarnica v zidanem objektu 0,50
– lesena drvarnica 0,25
– garaža v stavbi ali zunaj nje 0,50

Poglejmo si nekaj primerov:

Primer “velikega” stanovanja
Stanovanje, za katerega je Vegrad na svojih internetnih straneh objavil, da ima 141 kvadratnih metrov in stane 357.146 evrov (2533 evrov kvadratni meter), je strukturirano takole:

Če uporabimo zgoraj omenjene faktorje, je kvadratni meter vreden kar 3.764 evrov. Če bi ceno stanovanja znižali na 2000 evrov na kvadratni meter, bi glede na podatke, objavljene na Vegradovih internetnih straneh, plačali 282.000 evrov, po uradno veljavnih pa 189.000 evrov. Ne glede na končno ceno pa v oči bode dejstvo, da je stanovanjska površina brez lože, terase in shrambe velika vsega 45,16 kvadratnega metra in je, glede na tloris, primerna za bivanje le dveh oseb. V oglasu bi lahko zapisali: "Stanovanje, primerno za ljubitelje bivanja na prostem."

Primer "srednje velikega" stanovanja
Drugi primer je stanovanje brez terase. Navedena kvadratura na Vegradovih straneh je 72,65 kvadratnega metra, razporeditev pa izgleda takole:

Po upoštevanih faktorjih je cena kvadratnega metra 3.471 evrov za kvadratni meter. Ob znižanju na 2.000 evrov za kvadratni meter bi plačali 145.300 evrov, po veljavnem pravilniku pa 134.680 evrov. Če si pogledamo še funkcionalno razporeditev stanovanja, lahko ugotovimo, da je tudi to, 72 kvadratnih metrov veliko stanovanje, namenjeno bivanju dvehoseb.

Primer majhnega stanovanja
Poglejmo si še tretji primer: Stanovanje, ki ima skoraj 46 kvadratnih metrov, je ocenjeno na 135.421 evrov ali 2.943 evrov na kvadratni meter. Po veljavnih standardih je ta cena seveda bistveno višja: 3.256 evrov za kvadratni meter.

Ob ceni 2.000 evrov za kvadratni meter bi bila po standardih cena 83.000 evrov, glede na Vegradovo kvadraturo pa 92.000 evrov. Ne glede na standard, ki ga uporabimo, pa kupca stanovanja še vedno čaka resen razmislek o tem, kam naj postavi posteljo, glede na to, da mu za bivanje brez lože in shrambe ostane le 28,56 kvadratnega metra, od katerih je sedem kvadratnih metrov namenjeno veži.

Problematika je toliko bolj pereča glede na to, da bodo tovrstna stanovanja dodeljena upravičencem s prednostne liste stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana, ob upoštevanju Vegradove kvadrature pa je tovrstno stanovanje primerno celo za bivanje treh oseb.

Poklicali smo tudi na Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana in vprašali, ali bodo pri delitvi stanovanj upoštevali kvadraturo, navedeno na Vegradovih straneh, ali veljavne standarde, in prejeli odgovor, da so kupili le stanovanja, ki so primerna za oddajo v neprofitni najem ter da se bo kvadratura obračunavala na podlagi veljavnih predpisov, torej na podlagi zgoraj omenjenega standarda.

Glede na to, da vsi "strokovnjaki" bolj kot padanje cen napovedujejo segmentacijo trga, kjer bodo stanovanja različnih kakovosti dosegala različne cene, bo zanimivo spremljati, kam v tej segmentaciji se bodo uvrstili danes najbolj znani slovenski dvori.