Kot so pojasnili v sporočilu za javnost, zakon za prejetje enkratnega solidarnostnega dodatka določa, da ga lahko prejmejo le upravičenci s stalnim bivališčem v Sloveniji, ne pa tudi tisti, ki imajo v Sloveniji začasno bivališče in v Sloveniji tudi prebivajo.

Tako po oceni zagovornika nekatere osebe diskriminira na podlagi njihovih osebnih okoliščin stalnega prebivališča in državljanstva. Za vložitev zahteve za presojo ustavnosti se je zagovornik odločil, ker ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ni upoštevalo njegovega priporočila, naj diskriminatornost odpravi.

Zagovornik je nato v postopku ocene diskriminatornosti med drugim ugotovil, da ureditev v resnici različno obravnava starše in druge upravičence do izredne pomoči ob rojstvu otroka s stalnim bivališčem v Sloveniji ter starše novorojencev, ki imajo v Sloveniji začasno bivališče in v Sloveniji tudi prebivajo. Ti so sicer upravičeni do rednih družinskih prejemkov po zakonu o starševstvu in družinskih prejemkih, do nove ugodnosti, ki je po oceni zagovornika prav tako družinski prejemek, pa ne, so spomnili.

V oceni diskriminatornosti je še navedel, da so na področju družinskih dajatev v okviru prava EU prepovedane vse oblike diskriminacije. Opozoril je tudi na to, da pravo ščiti otroka ob rojstvu, otrokove pravice pa pripadajo vsem otrokom enako, ne glede na to, ali imajo stalno ali začasno prebivališče.

To je ponovil tudi v zahtevi za oceno ustavnosti in zakonitosti. "Zagovornik ustavnemu sodišču, ki je edino pristojno presoditi, ali je določen predpis neustaven, predlaga, naj zadevo obravnava prednostno, saj gre v obravnavani zadevi po oceni zagovornika za hujšo obliko diskriminacije. Žrtev diskriminacije so namreč otroci, ki jim je ta izredna pomoč namenjena, diskriminacija pa je tudi množična," so zapisali.