Slovensko zavarovalno združenje in raziskovalna hiša Valicon sta opravila raziskavo, ki je pokazala, da indeks finančne pismenosti med Slovenci na lestvici od nič do 21 znaša 14,5.

Zanimiv je podatek, da ima skupina med 25 in 34 let starosti relativno slabo znanje s tega področja, zato lahko veliko naredimo zlasti na področju izobraževanja.

Kot je pojasnil partner v raziskovalni hiši Valicon Zenel Batagelj, je raziskava, ki temelji na raziskovalnem modelu OECD, pokazala, da je finančna pismenost v Sloveniji v primerjavi z državami G20 razmeroma visoka: "Veliko pa lahko naredimo predvsem na področju izobraževanja. Primer skupine med 25 in 35 leti, ki ni več vključena v izobraževalni sistem, kaže na to, da bo treba najti alternativne načine za dvig finančne pismenosti."

S tem se strinja tudi direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja Maja Krumberger, ki je dodala, da se s tem področjem ukvarjajo številne organizacije in javne institucije, njihovo delo pa ni povsem usklajeno. "Z izvedbo te raziskave želimo spodbuditi debato o nadaljnjem razvoju nacionalnega programa finančne pismenosti. Potreben je tudi razmislek o tem, da se izobraževanje o finančni pismenosti sistemsko uvede v šolske programe," je poudarila.

V šolskem sistemu namreč tovrstno izobraževanje temelji na prostovoljnem udejstvovanju, torej na krožkih in izbirnih predmetih, po mnenju mnogih pa bi morali snov vključiti v šolski program, s katerim bi dosegli celotno populacijo. Finančna pismenost je namreč eno od ključnih znanj, ki posamezniku pomaga pri sprejemanju finančnih odločitev.

V raziskavi, ki jo je Valicon marca izvedel prek spleta med ljudmi, starimi med 15 do 75 let, in na vzorcu nekaj prek 1000 vprašanih, je tretjina menila, da je ustrezno poskrbela za finančno varnost po upokojitvi.

Rezultati analize kažejo tudi, da so starejši precej bolj kritični do svojega finančnega znanja, kot mlajši anketiranci. V starostni skupini med 55 in 65 leti zgolj 6 odstotkov vprašanih meni, da je njihovo finančno znanje visoko, poleg tega pa jih zgolj 12 odstotkov prebira drobni tisk ob sklepanju finančnih oziroma zavarovalniških produktov.

Toda raziskava kaže, da so ravno starejši, v starostni skupini med 65 in 75 leti, najbolj finančno pismeni, kljub temu je zanimivo, da svojega znanja ne ocenjujejo kot nadpovprečnega. Na drugi strani starostna skupina med 25 in 34 leti dosega nižji indeks finančne pismenosti, saj ta skupina najmanj pozorno spremlja svoje finančno stanje.  

Tudi vprašanja, ki so se osredotočala na finančno načrtovanje so postregla z zanimivimi rezultati. Pregled nad stroški in prihodki ima 86 odstotkov vprašanih, največ v starostni skupini 65 – 75 let, kjer je takšnih kar 91 odstotkov. 

Na drugi strani je delež vprašanih, ki si redno zapisuje vse stroške precej nižji, takšnih je zgolj 38 odstotkov.

Zelo zanimivi so tudi rezultati glede načinov varčevanja. Dobra tretjina (33 odstotkov) vprašanih denar hrani doma, ta delež je največji v starostni skupini 18 – 24 let, kjer kar 68 odstotkov vprašanih hrani denar doma. V sklade, delnice in depozite največ (21 odstotkov) vprašanih vlaga v starostni skupini med 55 in 64 leti.