49 odstotkov gospodinjstev je lani ocenilo, da jim finančno stanje omogoča, da ravno shajajo (preživijo, ne da bi kaj privarčevali, ne da bi živeli od prihrankov in ne da bi si morali izposojati denar), poroča statistični urad. 

45 odstotkov gospodinjstev je v običajnem mesecu nekaj privarčevalo. Trije odstotki gospodinjstev so živeli od prihrankov, ravno toliko gospodinjstev si je moralo denar izposojati, da so preživela.

Opazne razlike so bile med gospodinjstvi, ki so živela z dohodki, višjimi od praga tveganja revščine, in tistimi, ki so imela dohodke, nižje od praga tveganja revščine. Med prvimi je bilo takih, ki so v običajnem mesecu nekaj privarčevala, 51 odstotkov, med drugimi 18 odstotkov. 

Malo več kot polovica gospodinjstev bi samo s prihranki lahko na enaki življenjski ravni živela največ dva meseca 

17 odstotkov gospodinjstev je lani izjavilo, da nima nobenih prihrankov. Med preostalimi, ki so imela prihranke, takih je bilo 83 odstotkov, pa jih je 56 odstotkov ocenilo, da bi samo s prihranki, brez kakršnih koli dohodkov, lahko živela na enaki življenjski ravni kot doslej, največ dva meseca. 19 odstotkov gospodinjstev bi lahko tako živelo samo iz prihrankov od tri do pet mesecev, 13 odstotkov gospodinjstev od šest do 11 mesecev in ravno toliko, 13 odstotkov, najmanj eno leto.    

Med gospodinjstvi, ki so lani imela dohodke pod pragom tveganja revščine, bi jih samo s prihranki lahko živelo na enaki življenjski ravni največ dva meseca 75 odstotkov, med gospodinjstvi z dohodki nad pragom tveganja revščine pa je bilo takih 53 odstotkov.

Koliko gospodinjstev bi lahko živelo samo iz prihrankov na enaki življenjski ravni kot doslej najmanj eno leto? Z vidika tipov gospodinjstva bi bil delež takih največji med gospodinjstvi z dvema odraslima brez vzdrževanih otrok (17 odstotkov), najmanjši pa med enostarševskimi gospodinjstvi (7 odstotkov).