Hongkong ima 7,35 milijona prebivalcev. Lani je ustvaril okoli 320 milijard dolarjev bruto domačega proizvoda. Zveni dobro? Očitno ne za 20 odstotkov prebivalcev, ki živi pod pragom revščine. Vladni predstavniki opozarjajo, da gre za rekordne številke, ki so izredno zaskrbljujoče. Gre za rekordno število revežev, odkar so leta 2009 začeli beležiti te statistične podatke. 

In čeprav je krivulja gospodarske rasti usmerjena strmo navzgor, je Hongkong prijazen le do nekaterih, do drugih pa je izredno krut. Ekstremna družbena neenakost je vidna povsod. Na nepremičninskem trgu vladajo ekstremno visoke cene, tako da si številni doma ne morejo privoščiti. Za te obstajajo stavbe, kjer lahko najamejo "krste", ki so "sobice" v velikosti ležišča. Gre za natrpane prostore, kjer vladajo nehigienske razmere, v katerih občutek klavstrofobije načne tudi najmočnejše živce. A to so srečneži, saj so številni na ulicah. 

Kar je še bolj zaskrbljujoče, je dejstvo, da je vlada lani mejo revščine dvignila. Za samsko osebo je ta meja postavljena pri 4000 hk dolarjih oz. 434 evrih, za dvoje pri 9000 hk dolarjih oz. 977 evrih in za tričlansko družino so mejo postavili pri 15.000 hk dolarjih oz. 1628 evrih. 

V najrevnejšem naselju Sham Shui Po, kjer živijo migranti in etnične manjšine, vladajo izredne razmere. Vladni predstavniki sicer pravijo, da se je revščina povečala na račun staranja prebivalcev. Tistih, ki so starejši od 65 let, je v Hongkongu 32 odstotkov. A humanitarne organizacije pravijo, da so oblasti neodzivne na vse bolj naraščajoči trend ekstremne revščine. Socialni ukrepi ne delujejo in ljudje so popolnoma razčlovečeni. Še posebej starejši, ki jih družba dobesedno izloči in pusti životariti v lakoti. 

Hongkong je sicer določil minimalno urno postavko 3,76 evra. Prevetrijo jo na vsake dve leti.