V odročni vasi Kokočak v nacionalnem parku Papuk živi samo pet ljudi. Na veliko začudenje vseh prebivalcev je nekega dne v gozd nad njo prišel 39-letni Nikola Borić – eden najboljših atletskih trenerjev na svetu – in začel graditi svoj puščavniški dom.

Sporočil jim je, da noče elektrike, vode, spleta, televizije, radia. Vse materialno je podaril prijateljem, obdržal je le toliko denarja, da si je lahko kupil zemljišče, na katerem je zgradil brunarico iz naravnih materialov in "uživa v svojem duševnem miru".

"Želim živeti v skladu z naravo, brez odpadkov, pomagati lokalni skupnosti in najti svoj mir. Denar me nikoli ni preveč zanimal, čeprav se je lepil name. Enostavno sem prišel do točke, ko se želim posvetiti naravi in popolnoma spremeniti način življenja," je dejal.

Osvojil je niz zlatih medalj na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah. Pred trema letoma je v iskanju notranjega miru naletel na oglas o Kokočaku in takoj je vedel, da bo to njegov raj. "Potoval sem po celem svetu, povsod so me pričakali kot kralja, bival sem v najboljših hotelih. Ampak nikjer nisem mogel piti vode iz potoka."

Na parceli, ki je bila naprodaj, je razširil visečo mrežo in na njej spal več dni. Vedel je, da se bo vrnil. Po prihodu v Turčijo, kjer je bil glavni trener atletske reprezentance, je svojemu poslovnemu partnerju podaril podjetje, vredno milijon evrov, rekoč, da ga to več ne zanima.

"Materialne stvari mi v življenju nič več ne pomenijo, življenje v Kokočaku je zame največji življenjski izziv. Nimam nobenih posebnih načrtov, vseeno mi je, lahko se odločim, da se bom usedel v avto in odpeljal na Severni tečaj. Vem samo, da moram jutri pripraviti drva, ker mi jih je zmanjkalo."

"Vse tukaj je moje, zemlja, drevesa. Hrastove deske sem dobil iz hiše, stare 120 let, opeke od sosedov. Televizorja, radia, spleta nimam, mobilni telefon polnim pri sosedu. Prvič v življenju sem resnično srečen," je poudaril.

Bi lahko živeli kot on?