Inflacija je skrb vzbujajoča, ko pa se dvigne nad običajno raven, države zajame panika. Posledice so negativne – za vse. Več o tem v spodnjem članku. 

Če je pravočasno ne obrzdamo, zlahka uide nadzoru in začne uničevati celotno gospodarstvo, posledično tudi močno vpliva na vsakdanje življenje ljudi. 

O tem, kako boleča je inflacija za gospodarstvo in državljane, lahko najbolje pričajo tisti, ki so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja živeli v Jugoslaviji, poroča spletna stran biznis.telegraf.rs, ki dodaja, da se je Jugoslavija z inflacijo borila že od svojega nastanka. Odvijale so se bizarne situacije, ko se je cena kruha ali mleka od jutra do večera občutno zvišala. Iz dneva v dan so ljudje živeli s hiperinflacijo. 

Po podatkih Svetovne banke, ki jih navaja omenjeni portal, je bila od leta 1965 do 1980 povprečna letna stopnja inflacije v Jugoslaviji 15,3-odstotna, od 1980 do 1987 pa celo 57,2-odstotna. 

Po letu 1986 je inflacija popolnoma ušla izpod nadzora in presegla 100 odstotkov letno, do leta 1990 pa 1000 odstotkov – v poznih osemdesetih letih prejšnjega stoletja so se namreč cene vsako leto podvojile, na koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja pa so podivjale, poročajo.

Poročilo je uvrstilo SFRJ kot eno od osemnajstih močno zadolženih držav, ki je takrat le težko vračala dolgove. Država je bila na seznamu skupaj z Argentino, Bolivijo, Brazilijo, Čilom, Venezuelo, Nigerijo, Jamajko, Mehiko in drugimi. 

Jugoslovanski dinar 

Jugoslovanski dinar je bil že od svojih začetkov nestabilen, poroča omenjeni portal. Stari dinarji, novi dinarji, dodajanje ničel ... Leta 1987 se je zaradi visoke inflacije pojavil bankovec za 20.000 dinarjev, leta 1988 bankovec za 50.000 dinarjev, leta 1989 pa sledijo bankovci za 100.000, 500.000, milijon in dva milijona dinarjev. Tako, kot je propadal dinar, se je razkrajala tudi takratna skupna država, še dodajajo na spletnem portalu.

Spomnimo tudi na hiperinflacijo v Srbiji

Nekateri, ki so še spremljali dogajanje v nekdanjih republikah skupne države, se spomnijo obdobja od 1992 do 1994 v Srbiji, ko je bila dnevna stopnja inflacije kar 65-odstotna, na vsakih 34 ur pa so se cene podvojile. Januarja 1994 je bilo v Srbiji najhuje, saj je bila takrat dnevna inflacija 113-odstotna, poroča spletna stran BBC Srbija. 

Danes v EU

Letna stopnja inflacije v območju z evrom je decembra 2021 znašala pet odstotkov, je prvo oceno objavil evropski statistični urad Eurostat. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa je to največje povišanje cen na letni ravni, odkar so leta 1997 začeli beležiti te podatke. Novembra je bila letna stopnja inflacije 4,9-odstotna.

Najvišjo letno inflacijo sta decembra imeli Estonija in Litva, kjer so se cene zvišale za 12,0 in 10,7 odstotka. Sledile so Latvija (7,7 odstotka), Španija (6,7 odstotka), Belgija (6,5 odstotka) in Nizozemska (6,4 odstotka).

V Sloveniji je bila letna stopnja inflacije po teh podatkih, ki upoštevajo harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, decembra 2021 5,1 odstotka. V Mesečna stopnja inflacije pa je decembra znašala 0,1 odstotka.

Kako ukrepati? Evropska centralna banka (ECB) se zaenkrat še ni odločila za zvišanje obrestnih mer, da bi znižala rast cen, kot je to storila britanska centralna banka in napovedala ameriška centralna banka. Nekateri analitiki namreč pričakujejo, da se bo inflacija letos ob padcu cen na področju energije umirila. "Potem ko je decembra dosegla pet odstotkov, bi se morala inflacija v območju z evrom letos znižati, saj pada energetska komponenta," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal ekonomist pri družbi Capital Economics Jack-Allen Reynolds.

"Nova zgodovinska številka, ampak odslej pričakujete zniževanje stopnje inflacije, saj se energijska inflacija umirja," pa je dejal Bert Colijn iz banke ING. Dodal je, da bi lahko osnovna inflacija v prvem polletju ostala nad dvema odstotkov, saj se višji proizvodni stroški prenašajo na končne potrošnike.

Turčija

Poglejmo še v Turčijo. Na mesečni ravni je inflacija decembra znašala 13,6 odstotka, na letni pa 36,08 odstotka. To je najvišja rast od leta 2002. Stopnja inflacije v Turčiji se je od poletja več kot podvojila. Poganjajo jo višji življenjski stroški, med drugim dražja hrana. Cene proizvodov pri proizvajalcih so se decembra na letni ravni zvišale za 79,89 odstotka.

Tečaj lire je padel. Turška centralna banka pa je morala pod pritiskom turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana še znižati obrestne mere. Jasno je, da se centralne banke z visoko inflacijo borijo ravno nasprotno - z zvišanjem obrestnih mer. Analitiki pravijo, da je prav znižanje obrestnih mer dalo dodatni zagon inflaciji.